Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Kvintet Johanna Christiana Bacha, Suito št. 1 v G-duru za violončelo solo Johanna Sebastiana Bacha ter Haydnovo Sonato za klavir št. 31 v As-duru.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušali bomo Italijanski capriccio, op. 45 Petra Iljiča Čajkovskega in prvi stavek Brahmsovega Godalnega kvarteta št. 2 v G-duru, op. 111.

Carl Sandburg velja za enega osrednjih ameriških pesnikov prve polovice 20. stoletja. Za svoje delo je prejel tudi Pulitzerjevo nagrado, najbolj pa je zaslovel s pesniško zbirko Chicago Poems (1916). Njegov pesniški izraz je preprost, pesnik je vanj pogosto vpletal tudi socialno tematiko. Pesem Modrost morja, ki jo je prevedel Igor Majaron, interpretira pa jo Pavle Ravnohrib, sicer ne vsebuje te tematike, vsekakor pa iz nje veje človečnost, značilna za njegovo poezijo.

Poslušali bomo Koncert za marimbo in orkester Alojza Ajdiča, prvi stavek Sejournejevega Koncerta za marimbo in godala, skladbo Michi za marimbo solo Keiko Abe in Evelyn Glennie, Toccato, prav tako za marimbo solo, poljske skladateljice Anne Ignatowicz Glinske, Mendelssohnovo Simfonijo št. 1 v c-molu, op. 11 ter Nedokončano simfonijo Roberta Schuberta.

Počitniške termine Zborovskega panoptikuma izkoriščamo za ponovitve najboljših oddaj; ena izmed njih je bila tudi o Mešanem zboru Obala.

23. avgusta je akademik Lojze Lebič, slovenski skladatelj in dirigent, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Prevaljah, študiral je arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani, na akademiji za glasbo pa kompozicijo in dirigiranje. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom iz leta 2004 pripoveduje o svojih prvih letih doma in v njemu tedaj tuji Ljubljani ter o posebnem ozračju mučnih povojnih časov, ko je bilo zanj dogajanje na tedanjem evropskem glasbenem ustvarjanju neznano in daleč. Premik je nastal, med drugim, z delovanjem v skupini Pro musica viva, pa tudi s tečaji za sodobno glasbo v Nemčiji. Lojze Lebič je svoje skladanje izoblikoval iz napetosti med tradicijo in modernostjo v izjemen avtorski opus, prepoznan doma z največjimi nagradami, kot so Prešernova, Kozinova, Župančičeva, pa z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije za življenjsko delo; tudi v tujini, saj je, na primer, zunanji član Kraljeve flamske akademije za znanost in umetnost Belgije, Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

V tokratnih "Oddaljenih zvočnih svetovih" se bomo posvetili glasbi ljudstva Jami z "Otoka orhidej" v bližini Tajvana.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pesnik Denis Škofič je dobitnik Veronikine nagrade, Borisa A. Novaka je prejel zlatnik poezije. V galeriji Equrna je razstava Nike Špan in Richarda Whitlocka z naslovom Zapri oči. Napovedujemo festivala Vilenica in Mesto knjige, o ljubljanski Drami, ki je zapustila svojo matično hišo, pa bo govorila ravnateljica Vesna Jurca Tadel.

Glasbena medigra.

Jagna Pogačnik, literarna kritičarka, prevajalka in urednica, je zagotovo ena prepoznavnejših osebnosti hrvaškega literarnega prostora. Znana je po strokovni ostrini literarne kritike, ki jo kontinuirano piše od leta 1989; kritiška besedila je izdala v več knjigah, uredila je tudi nekaj literarnih antologij. V hrvaščino je prevedla že več kot 30 slovenskih literarnih del, med drugim Aleša Debeljaka, Andreja Blatnika, Zorana Predina in Dese Muck. Letos poleti je gostovala na sarajevskem literarnem festivalu Bookstan, na katerem je predstavljala hrvaški prevod romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika ter svoje delo Področje signala: mapiranje sodobne proze na Hrvaškem 2000–2020, svojevrstno antologijo, ki ne le priča o nujnosti nadnacionalnega razumevanja književnosti, temveč jo tudi dokazuje. V Sarajevu se je z Jagno Pogačnik pogovarjal Sašo Puljarević.


Bere Eva Longyka Matušič, ton in montaža Vito Plavčak.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Priznana češka glasbenika, violinist Jiří Vodička in pianist David Mareček, sta 11. junija letos nastopila v Komorni dvorani Mestnega kampusa Ostravske univerze na Češkem. Njun koncert, poimenovan Poklon Antonínu Dvořáku, je bil del Mednarodnega glasbenega festivala Leoša Janáčka, spored pa so sestavljala izbrana Dvořákova dela za violino in klavir: Romantične skladbe, op. 75; Sonata v F-duru, op. 57; Romanca, op. 11 in Mazurka v e-molu, op. 49.

Izbrali smo uvodni odlomek iz romana Biografija naključnega čudesa. Roman je napisala sodobna ukrajinska pisateljica in esejistka Tanja Maljarčuk, ki od leta 2011 živi in ustvarja v Avstriji. Piše kratko prozo in romane, za svoje delo je prejela več ukrajinskih in mednarodnih nagrad, mdr. vileniški kristal za kratko zgodbo Ženska in njena riba ter nagrado Ingeborg Bachmann. Biografija naključnega čudesa (2012) je roman, ki tematizira svet nasilja. Deklica Lena se v takem svetu ne znajde najbolje, zato poskuša pomagati drugim, npr. vzgojiteljici v vrtcu. Odlomek sta poslovenila Primož Lubej in Janja Vollmaier Lubej.

Soavtor prevoda je Primož Lubej,
soavtorica prevoda Janja Vollmaier Lubej,
režiserka Špela Kravogel,
interpretka Tina Resman,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje pa Marko Golja.
Produkcija leta 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Dvojni detomor v operi je bil vendarle prehud zalogaj za občinstvo.
To od opere ni pričakovalo nič drugega kot užitek, na drugi strani pa je z nebrzdanimi čustvi nabita zgodba dajala možnost, da avtorja svojo ustvarjalno domišljijo razvijeta do konca. Libretist Thomas Corneille, mlajši brat veliko bolj znanega Pierra, je vso zgodbo nekoliko skrajšal in spremenil tudi vrstni red nekaterih prizorov, saj je tako skušal dramatičnost dela še povečati. Krstna predstava Medeje je bila decembra leta 1693 v Académie de musique, kot so takrat imenovali pariško opero. Namenjena je bila izbranemu občinstvu, se pravi dvoru in kralju Ludviku XIV., ki je novo delo, posvečeno prav njemu, milostno sprejel, čeprav nista bila ne skladatelj Marc-Antoine Charpentier ne libretist v njegovi službi. Čeprav so opero na kraljev ukaz leta 1700 natisnili, pa to ni veliko pomagalo. Na Medejo je hitro legla skoraj tristoletna tema pozabe.
V glavnih vlogah nastopajo: Lea Desandre (Medeja), Reinoud van Mechelen (Jazon), Laurent Naouri (Kreont), Gordon Bintner (Oront), Ana Vieira Leite (Kreuza), Élodie Fonnard (Kleone) in Lisandro Abadie (Arkad). Zbor in orkester ansambla Les Arts Florissants vodi William Christie.

29. avgusta 1894, torej pred 130 leti, se je v Pazinu rodil Angelo Cerkvenik. Z družino se je še pred koncem stoletja preselil v Ilirsko Bistrico. Med prvo svetovno vojno se je med drugim boril tudi na Doberdobu, leta 1915 je bil tam ranjen, drugič pa je bil ranjen še na ruski fronti. Po vojni je opravljal različne službe pri Južni železnici. Pisati je začel že pred vojno, v gimnaziji, drame in prozo je pisal tudi pozneje. V literarno zgodovino se je najopazneje zapisal s povestjo za mladino Ovčar Runo. Sicer je bil angažiran pisec, zgodbe je postavljal v svet boja za delavske pravice in taka je tudi povest Daj nam danes naš vsakdanji kruh.

Režiserka je Ana Krauthaker,
igralec: Tomaž Gubenšek,
glasbena opremljevalka: Tina Ogrin,
mojster zvoka: Miha Jaramaz.
Redaktorici sta Tadeja Krečič in Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2014.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.