Vsak človek nosi v sebi bogastvo, ki včasih neupravičeno ostane skrito očem drugih. To pomanjkljivost odpravlja oddaja Razkošje v glavi. V njej rišemo portrete zanimivih ljudi, ki morda nikoli niso bili v svetlobi medijskih luči ali pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njihovih življenj.

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.

Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk. Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kadar seješ in sadiš, nikoli ne veš, kaj bo zraslo. No, dobro, veš že, KAJ bo zraslo: vse sadike, ki jih kupiš, so lično opremljene s sliko odrasle rastline, tako da se laže odločiš, ali izbranka po barvi in velikosti oziroma »celostni podobi« sodi v tvoj vrt. A nobenega zagotovila nimaš, da bo to, kar sadiš, tudi res videti »kot na sliki«. Na rast vpliva zelo veliko dejavnikov in na večino izmed njih sam nimaš prav nobenega povratnega vpliva. Kot pri otrocih! Vendar pa: ob vseh vrtnarskih prijemih, ki sem jih spoznal ob branju knjig, nikjer nisem zasledil metode, da bi kdo, da bi pospešil rast, na rastlino kričal, jo žalil in poniževal, da se bo hitreje in lepše razcvetela. Niti se v vrtnarjenju ne prisega samo na lepo besedo, pohvalo, prošnjo in moledovanje. Torej obe metodi, ki sta v splošni rabi pri vzgoji otrok, tu ne prideta v poštev. O ne! In rožic je vseh vrst (tako kot otrok): nekatere potrebujejo sonce, druge senco, tretje prostor, četrte spet družbo; nekatere zalivaš, druge pustiš pri miru … da o zemlji niti ne govorim. Treba je vzeti v roke škarje, porezati stare veje, da imajo mlade dovolj moči, za želeno obliko včasih porežeš tudi zdrave veje; da bo raslo v pravo smer, rastlino včasih privežeš, ji daš oporo … Pri zanemarjenih rastlinah včasih ni druge, kot da jo porežeš do tal in začneš znova. Včasih presadiš; a ne presajaš kadar koli in kamor koli oziroma kogar koli … In ko že storiš vse, kar lahko, je tu še zmeraj vreme, ki s sušo, nalivi, točo … uniči vse, za kar si si prizadeval. In ne veš, zakaj in čemu!
Hja, otroci so rožice in te potrebujejo veliko pozornosti, nege, časa in ljubezni, včasih tudi malo obrezovanja, gnojenja, presajanja … in lepo vreme. Torej: pomoč od zgoraj, od božjega vrtnarja!

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem ossemdesetih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rok, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbenokritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne postjugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Jolanda Ravnikar je prostovoljka na onkološkem inštitutu v Ljubljani in organizatorka dobrodelnih koncertov. Leta 2017 je za izjemno prostovoljsko delo na področju socialne dejavnosti prejela priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2016. Pravi, da ji je življenje dalo drugačna znanja. Že kot otrok se je morala spoprijeti z boleznijo, bolečino in izgubo svojih najbližjih. Svojo bolečino pa je spremenila v pomoč za vse druge, ki jih je na tej svoji poti srečala, saj pomaga najšibkejšim, da jim bo v njihovi bitki vsaj za malo laže. Z gostjo oddaje Med štirimi stenami Jolando Ravnikar se bo o njenem življenju in poslanstvu pogovarjala Petra Medved.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Osnovne in srednje šole so po poletnih počitnicah znova odprle svoja vrata za šolarje - ob številnih policistih in prostovoljcih, ki skrbijo za njihove varne poti. Gre za 84 tisoč dijakov in skoraj 193 tisoč osnovnošolcev - med njimi je dobrih 20 tisoč takšnih z rumeno rutico. Nekaj utrinkov prevega šolskega dneva boste lahko ujeli v nadaljevanju oddaje. Slišali boste še:
- Vodja Evropske komisije pohvalila obnovo po ujmi v Črni
- Začenja se Blejski strateški forum z visoko udeležbo
- Okužbe z virusom Zahodnega Nila tudi v Sloveniji

Drugi poudarki:
- V občini Logatec razburja podražitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
- V Ribnici raste kulturna dvorana, največja med prestolnico in Kolpo
- Z obeh strani reke Sotle že desetletja sporočila enotnosti, prijateljstva in sodelovanja, tudi v turizmu

Slovenija, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, bo septembra predsedovala temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Funkcijo bo opravljala v najživahnejšem mesecu za vse Združene narode, saj se bo na splošni razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbrala večina svetovnih voditeljev. Varnostni svet je trenutno močno polariziran in talec partikularnih interesov velesil, a Slovenija je položaj nestalne članice vseeno prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da bi naredila čim več koristnega.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kako se v razmerah, ko divja največ konfliktov po drugi svetovni vojni, ko se že tako velikanske razlike med bogatimi in revnimi še povečujejo in ko so posledice podnebne krize vse opaznejše, lotiti reševanja sveta? Letošnji strateški forum Bled se časovno ujema z začetkom enomesečnega slovenskega predsedovanja varnostnemu svetu Združenih narodov. Kako se bo tega lotila? Kakšen pomen sploh še ima ta organ in celotna organizacija? Jo je treba tudi vsebinsko reformirati ali pa smo lahko zadovoljni že s tem, da jo v teh težavnih razmerah vsaj približno ohranjamo pri življenju?

Gosta:
Lučka Kajfež Bogataj, profesorica, klimatologinja in kot članica Mednarodnega odbora za podnebne spremembe tudi soprejemnica Nobelove nagrade za mir;
Zlatko Šabić, profesor za mednarodne odnose in svetovalec predsednice države;
Matej Marn, vodja projekta za VS OZN na ministrstvu za zunanje zadeve.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Zakaj je včeraj majhnega komarčka prav neprijetno tiščalo v trebuščku?
Pripoveduje: Željko Hrs.
Napisal: Grega Novak.
Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.

Vračamo se na Reko, na kateri sta v okviru Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom Bazovica pred slabim letom dni skupaj nastopila vrhunski, akademsko izobražen kitarist, skladatelj in aranžer Natko Štiglić in istrska pevka Nina Fakin. Na koncertu, s katerim se je končalo celodnevno druženje s Slovenci na Reki, smo slišali skladbe velikanov svetovne kitarske glasbe; od Paca de Lucie do Paca Peñe, pa tudi prav za ta koncert prirejeno Cvetje v jeseni. Občinstvo pa sta navdušila tudi s priredbami svetovnih uspešnic, hrvaškega popa in slovenske popevke. Poslušajte ponovitev koncerta!

Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred koncem študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu in to ji daje dober vpogled v izzive ter rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost.

Čas bo še za izbor skladb prejšnjih dveh mesecev. V domačem delu vam ponujamo na izbiro Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsmanom Coyotejem & Ranking Joejem in Mamo prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. V tujem delu se za glasove potegujeta Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole ...

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Lankum: Live In Dublin (v drugo). Lankum tudi na koncertu pokaže dva zelo različna obraza, ki se med sabo prepletata. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/08/27/lankum-live-in-dublin-v-drugo/

"Ne govori / o bolečini svojega srca / nekdo to ve." To je haiku Gorana Jankovića, bosansko-slovenskega pesnika in pisatelja, ki se je rodil leta 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini. Po končanem študiju filozofije in književnosti na univerzi v Sarajevu je delal veliko stvari: bil je inšpektor za krvne in spolne delikte, knjigarnar v prvi zasebni knjigarni v Bosni in Hercegovini, trgovski potnik in korektor v tiskarni. Od leta 1992 živi v Ljubljani, vrsto let je bil urednik knjižne zbirke Mi pojemo v puščavi, ki je izhajala pri Kulturno-umetniškem društvu Franceta Prešerna. Piše predvsem kratke zgodbe, ki jih je objavljal v sarajevskih, beograjskih in ljubljanskih časopisih ter literarnih revijah. Napisal je romana Beseda, dve o Petroniju (1993) in Dogodek na hribu nad cesto (2013) ter knjigo kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (1995). Mi pa objavljamo izbor njegovih haikujev, ki so izšli v zbirki Ko oblaki potujejo (1997). V njih Janković subtilno upesnjuje majhne dogodke iz vsakdanjega življenja.

Prevajalec je Tone Škrjanec,
interpret Vojko Zidar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2009.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. Ob sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.