Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Predvajamo Sonato št. 2 v B-duru, op. 5 Arcangela Corellija, Koncert za oboo d'amore, godala in basso continuo v A-duru, BWV 1055 Johanna Sebastiana Bacha, Suito reke Severn Edwarda Elgarja in samospev Vijolica, D. 786 Franza Schuberta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo suito za godalni orkester, oboo in rog z naslovom Troglav Alda Kumarja in Pet skladb v ljudskem tonu za violončelo in klavir, op. 102 Roberta Schumanna.

Pesnica, pisateljica in esejistka Lidija Dimkovska in interpretka Miranda Trnjanin nam s pesmijo Azilanti približata človeške usode, ki jih ne poznamo iz televizijskih novic.

Na sporedu Tarantela za orkester, op. 44/6 Giuseppa Martuccija, Klavirski trio v G-duru, op. 121a – 10 variacij na temo 'Ich bin der Schneider Kakadu' Ludwiga van Beethovna, Simfonija iz sanj Roka Goloba, Dva interludija za flavto, violo in harfo Jacquesa Iberta, Vol na strehi, op. 58 Dariusa Milhauda, Podobe, 1. zvezek klavirskih skladb Clauda Debussyja in Divertimento alla pasticcio za orkester Borisa Papandopula.

Berlin, leta 1918. Mesec po razglasitvi Weimarske republike se krog levo usmerjenih likovnih umetnikov poveže v skupino Novembergruppe. Z okrožnico pozovejo somišljenike k pridružitvi: "Cenjena gospoda! Prihodnost umetnosti in resnost trenutnega položaja silita vse revolucionarje duha k združitvi in tesnemu sodelovanju. Zato nujno pozivamo vse umetnike, ki so opustili stare oblike, da se pridružijo skupini Novembergruppe. Ob pomoči zvestih podpornikov in različnih kulturnih centrov bomo zasnovali in izpeljali dolgoročni program, ki bo stkal najtesnejšo vez med ljudstvom in umetnostjo."

Današnjo oddajo slovenskega jazza Samo muzika bomo namenili glasbenikom, ki so povezani s slovenskim zamejstvom v Avstriji in Italiji. Poslušali bomo skladbe Tonča Feiniga, slovenskega jazzovskega pianista z avstrijske Koroške in Maria Vavtija, pozavnista, ki je prav tako Slovenec iz Avstrije. Sledila bosta slovenska jazzovska glasbenika iz Italije: čelistka in pevka Andrejka Možina in pianist Renato Chicco. Oddajo Samo muzika pripravlja Marko Kumer.

Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s sigo prekrito kopo. Kar bi bilo danes zaradi načel varstva naravne dediščine prepovedano, je bil takrat rezultat posega nastanek približno 3 metre visokega sedimentnega profila. Ta omogoča vpogled v preteklost njegovega nastanka od pliocena do danes, torej od cca. 2,6 milijona let pred nami. Tako je pred nekaj dnevi Mednarodna zveza za geološke znanosti na svojem 37. kongresu to naravno vrednoto uvrstila med »Drugih 100 geoloških dediščin Zemlje« (na prvem seznamu so na primer Škocjanske jame). Predsednica Mednarodne speleološke zveze izr.prof.dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni bo povzela, kaj vse iz tega profila razberemo o geološki preteklosti teh krajev.

Kanadska sopranistka Nancy Argenta je nastopila na Festivalu Radovljica z violinistko Catherine Mackintosh in s čembalistko Maggie Cole.

Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat posvečamo priznani kanadski sopranistki Nancy Argenta, specialistki za renesančno, baročno, klasicistično in romantično glasbo, izvaja pa je tudi vokalna dela skladateljev 20. stoletja. Nancy Argenta je ena vodilnih sopranistk našega časa v delih Georga Friedricha Händla. Na 17. Festivalu Radovljica 1999 je predstavila pester in barvit spored prefinjene vokalne lirike arij in samospevov. V prvi oddaji nam bo ob instrumentalni spremljavi predstavila pesmi in arije Henryja Purcella ter kantato Sin, ki veliko obeta Georga Friedricha Händla.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Začenjamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo posnetke s koncerta Salzburškega deželnega pihalnega orkestra, ene tovrstnih zasedb sosednje Avstrije, ki je 18. julija letos nastopila v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. Na koncertu v okviru poletnega festivala Imago Sloveniae/Podoba Slovenije jo je vodil njen glavni dirigent, Slovenec Gregor Kóvačič, spored pa je obsegal tri dela, ki jih je za zasedbo pihalnega orkestra priredil prav Kovačič. Zasedbo in dirigenta bomo nekoliko podrobneje predstavili prihodnjič, ko boste slišali tudi del priredbe orkestrske suite Žlahtni meščan Richarda Straussa, najprej pa predvajamo uvodni skladbi sporeda - Tokato in fugo v d-molu, BWV 565 Johanna Sebastiana Bacha in Fantazijo za plemiča, priljubljeno solistično delo za kitaro in orkester Joaquina Rodriga, ki jo je Kovačič priredil za flavto in pihalni orkester. Solist je flavtist Martin Belič, Salzburški deželni pihalni orkester vodi avtor priredb Gregor Kovačič.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Predvajamo izbor treh divertimentov iz zakladnice slovenske glasbene ustvarjalnosti: Divertimenta za godalni orkester Gala Hartmana in Primoža Ramovša ter vmes še najmlajšega izmed njih - Divertimento za pihalni orkester Nejca Bečana.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Prispevek literarnega zgodovinarja, prevajalca, esejista, publicista, literarnega kritika, urednika in ugankarja Draga Bajta Svet in dom je izšlo v Novi reviji leta 1995, na Arsu pa smo ga prvič predvajali leta 2021.

''Tak celosten pragmatizem je dosleden; mora pa biti še agresiven, če naj doseže kak trajnejši učinek. Svetu je treba tudi vzeti, kar potrebujemo za dom, kajti sam nam bo dal le tisto, za kar on misli, da potrebujemo, in samo tisto, česar sam ne potrebuje več. Obenem pa mu moramo dati, če je treba, celo vsiliti tisto, česar nima, pa bi vsekakor vzel, če bi za to sploh vedel. Ko bomo poskrbeli zase, ko si bomo vzeli in imeli vse, kar potrebujemo, dajmo še drugim presežke. Tako bomo postali tudi v svetu resnično tisto, kar smo že doma. In tedaj bomo nehali biti strmeči mladenič, ki občuduje Evropo; mogoče bomo že kar majhen bel bikec, ki je ugrabil Evropo in si na drugi strani oceana v podobi boga Zevsa vzel lepo mladenko. Mit nas ne bo več dušil; lažnih prerokov ne bomo več potrebovali.''

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Simfonije št. 8 v G-duru Antonina Dvoržaka v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta. Oblikovalec zvoka eseja Vladimir Jovanović, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.

Spremljali bomo posnetek koncerta z letošnjega festivala Proms v Londonu, na katerem je 5. avgusta nastopil Londonski filharmonični orkester pod vodstvom svojega glavnega dirigenta Edwarda Gardnerja. Večer se je začel z utripajočo energijo Simfoničnih plesov, zadnjega dela Sergeja Rahmaninova. Darovi Rahmaninova kot pianista so bili legendarni; vendar so bili brez dvoma enaki tistim Ferruccia Busonija, čigar stoto obletnico smrti zaznamujemo letos. V njegovem mogočnem Klavirskem koncertu, op. 39 je njegova italijansko-nemška dediščina predstavljena v petih stavkih, kjer so kontrasti tako veliki kot v Mahlerjevi simfoniji, skupaj z zborom v finalu. To je delo, ki ga solist – Benjamin Grosvenor – opisuje kot podobno »razprostranjeni in strah vzbujajoči simfoniji«.

Gombačev glavni junak v aluziji na Sartrov ikonični dramski tekst Za zaprtimi vrati označi tematiko igre z besedami: »Zaprta vrata novega tisočletja! Se zavedate, za kako usodno temo gre? Danes namreč nismo več odprti neskončnosti z vso svojo eksistenco. Zato tudi za naša dejanja ne odgovarjamo več z vsem svojim bitjem. Naše oči že dolgo niso več zrcala in ne zrcalijo resnične zunanjosti, ampak navidezno. Povrhu tega predmetov, misli, teles ne vidimo več le z ene strani, ampak z več strani hkrati. Zato nimajo ene oblike in enega samega položaja v času in prostoru, ampak jih imajo toliko, kolikor je pogledov.«

Režiser: Igor Likar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Profesor - Vlado Novak
Lojze - Polde Bibič
Doktor - Bine Matoh
Tilčka - Vesna Pernarčič

Produkcija Urdeništva igranega programa
Posneto v prostorih cerkve sv. Jakoba v Ljubljani januarja 2002

Glasbena medigra.

"Ne govori / o bolečini svojega srca / nekdo to ve." To je haiku Gorana Jankovića, bosansko-slovenskega pesnika in pisatelja, ki se je rodil leta 1959 v Zenici v Bosni in Hercegovini. Po končanem študiju filozofije in književnosti na Univerzi v Sarajevu je delal veliko stvari: bil je inšpektor za krvne in spolne delikte, knjigarnar v prvi zasebni knjigarni v Bosni in Hercegovini, trgovski potnik in korektor v tiskarni. Od leta 1992 živi v Ljubljani, kjer je bil vrsto let urednik knjižne zbirke Mi pojemo v puščavi, ki je izhajala pri Kulturno umetniškem društvu France Prešeren. Piše predvsem kratke zgodbe, ki jih je objavljal v sarajevskih, beograjskih in ljubljanskih časopisih ter literarnih revijah. Napisal je romana Beseda, dve o Petroniju (1993) in Dogodek na hribu nad cesto (2013) ter knjigo kratke proze O preprostih stvareh – forma emigrantica (1995). Tu pa objavljamo izbor njegovih haikujev, ki so izšli v zbirki Ko oblaki potujejo (1997). V njih Janković na subtilen način upesnjuje majhne dogodke iz vsakdanjega življenja.

Prevajalec Tone Škrjanec,
interpret Vojko Zidar,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar,
leto nastanka 2009.

Oddajo bomo namenili angleškemu jazzovskemu bobnarju Tonyju Oxleyu, ki je umrl 26. decembra lani, star 85 let. Igral je z zelo raznolikimi glasbeniki – v razponu od Billa Evansa do Cecila Taylorja. Vodil je tudi številne samostojne projekte.