Oddaja STORŽ – Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja – odkriva številne plasti življenja v zreli dobi, od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, dejavnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti vnovične zaposlitve in medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. STORŽ sicer pripoveduje o starejših, namenjen pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe, osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Danes je v vsakdanjem političnem življenju zelo popularna beseda veto, ki prihaja iz latinščine in dobesedno pomeni: Prepovedujem! To je pravica, da nekdo z ugovorom ali nasprotovanjem prepreči sprejem oz. izpolnitev sklepa ali zakona. Obstajata absolutni veto, ko se neki zakon zavrne, in odložilni veto, s katerim se doseže le odložitev sklepa ali zakona.
Z vzklikanjem »Veto!« so ljudski tribuni v starem Rimu lahko preprečili sprejetje vsakega sklepa v rimskem senatu. S tem so dosegli, da senatorji, ki so prihajali iz višjih slojev, t. i. patriciji, niso mogli delovali v škodo ljudstva.
Danes ima pet stalnih članic Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov pravico do veta. To so: Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija. Zaradi političnih nasprotij med njimi in različnih strateških interesov naštetih velesil je organizacija, ki naj bi povezovala svet v prizadevanjih za mir in zagotavljala vsem ljudem možnosti za dostojno življenje, pogosto ujetnica, talka njihove pravice do veta, s katero lahko blokirajo kateri koli sklep Varnostnega sveta. Zato pred našimi očmi še v 21. stoletju umirajo ljudje v Siriji, Afriki in Ukrajini.
Žalostno je, da človek, ki ima politično moč, celo nekaj tako pozitivnega, kot je veto, ki naj bi omejil moč velikih, nazadnje zlorabi za svoje orodje in orožje in odloča o biti ali nebiti nemočnega posameznika.

Jelenček, zajček, veverica in seveda čebelica. To so nekateri od priljubljenih motivov štampiljk, ki so bile izdelane v znameniti Sitarjevi delavnici v Ljubljani. Ta tudi po 104 letih še vedno obratuje. Kaj skriva notranjost starih vitrin in na kakšne načine se tradicija štampiljkarstva povezuje s sodobnostjo? Sogovornici: Minea Sončan Mihajlović in Jelena Marković, ki sta Sitarjevo delavnico prevzeli pred štirimi leti.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Lano Milovanović je v Koper pripeljal študij: oktobra leta 2021 se je iz Beograda preselila k nam. Sem ni prišla na izmenjavo, ampak študira redno. Po diplomi si želi ostati in v Ljubljani nadaljevati podiplomski študij. So pa možnosti za to majhne, pravi v skrbeh: kriteriji so izjemno strogi, mest za tuje študente pa je na podiplomskem študiju na njeni študijski smeri malo. Zakaj je za študij izbrala prav Koper in kateri so njeni najljubši kotički Slovenije, je med drugim zaupala Darji Pograjc v ponovitvi oddaje Drugi pogled.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

V Radiosferi tokrat spoznamo Ivano Stipić Lah, voditeljico oddaje Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Rojena je bila v Sarajevu, odraščala na Hrvaškem, tri leta pa celo živela v Afganistanu in delala kot svetovalka za Nato. In hkrati bomo seveda v novo sezono pospremili tudi sredino večerno oddajo.

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji vsak delovnik med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Kljub temu da so prepiri o tem, kako visoke davke naj imamo, koliko neenakosti je dopustne v naših družbah ter kakšna mora biti vloga države v naših gospodarstvih, nenehno predmet naših političnih razprav, le malo poznamo mislece, ki so postavili temelje nekaterim od prevladujočih ekonomskih ideologij in oblikovali ključne miselne okvire, znotraj katerih sploh razmišljamo o tovrstnih vprašanjih. V tokratni Intelekti se bomo podali na začetek tega, kar v zadnjih desetletjih imenujemo »neoliberalizem« in se posvetili avstrijsko-britanskemu ekonomistu in političnemu mislecu Friedrichu Hayeku, ki je bil v preteklem stoletju eden glavnih zagovornikov prostih trgov, ekonomske neenakosti in skorajda popolnega umika države iz gospodarstva, njegova dela so izpričano brali pomembni konservativni politiki od Margaret Thatcher do Ronalda Reagana, še leta 2010 pa se je njegova znamenita uspešnica Pot v hlapčevstvo v nekem trenutku znašla na vrhu najbolj prodajanih knjig pri največjem spletnem prodajalcu. O tem, kakšna je bila Hayekova ne le ekonomska ampak tudi družbena misel, kakšen vpliv je imela na svet, ki ga živimo in kako jo lahko ocenjujemo danes, se bomo točno 50 let po njegovem prejemu Nobelove nagrade za ekonomijo pogovarjali z dr. ekonomskih znanosti in znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom, ekonomistom dr. Anžetom Burgerjem s Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in dr. Aljošo Kravanjo z Oddelka za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Osmo sezono oddaje začenjajo Nika Prusnik & bratje Poljanec (Nejc, Luka in Jon). Z Nikino avtorsko glasbo nas popeljejo k naravi, veri in najbolj prvinskim občutjem.

Termoelektrarni Šoštanj s prvim januarjem prihodnje leto grozi stečaj. Država se bo odzvala z intervencijskim zakonom, TEŠ in velenjski premogovnik bodo predvidoma izločili iz Holdinga slovenskih elektrarn. Prihodnje leto bosta TEŠ in premogovnik predvidoma zagotavljala samo še ogrevanje za Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Drugi teme oddaje so:

- Blejski strateški forum: večji preboji v svetovni diplomaciji trenutno niso mogoči.
- Velika Britanija zaradi kršenja humanitarnih pravil ustavila manjši del izvoza orožja v Izrael.
- V Mariboru danes in jutri tradicionalna krvodajalska akcija Vijol'čna kri za vse ljudi.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Moderno šolsko stavbo si želijo tudi na Bledu, saj je zdajšnja dotrajana.
- V Štorah slovesno odprli prenovljen odsek regionalne ceste do Laškega.
- Razgledni stolp Vinarium je zgodba o drznosti in uspehu.
- Gasilci v Kidričevem nove člane privabljajo tudi z "dnevom z gasilci".

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Začelo se je novo šolsko leto. Čeprav bi lahko rekli, da je šola otrokova "služba", v kateri - enako kot pri odraslih - ni in ne more biti vedno vse prijetno in lahko, pa vse več ljudi opozarja, da zadnja leta številne šolske in obšolske obveznosti šolarje preveč bremenijo. V naši iskreni želji in vnemi, da bi mladim priskrbeli čim več možnosti za uspešno življenje v odrasli dobi, smo starši, učitelji, trenerji in ravnatelji pogosto presegli že vse razumne meje. O tem, kam smo kot družba zaradi pogosto prevelike in nepotrebne količine šolskih in obšolskih obveznosti ter drugih obremenitev in nerealnih ambicij staršev, učiteljev ter trenerjev pripeljali številne osnovnošolce in srednješolce, pa tudi študente v tokratni oddaji Studio ob 17-ih.

Gostje:
dr. Sebastjan Kristovič, profesor na Univerzi Alma Mater Europaea;
Marinko Galić, nekdanji nogometaš, ki danes vodi svoj športni center in trenira mlade športnike v Mariboru;
Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svétov staršev;
Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

… se je odpravila na izlet na poletno vročo Zemljo.
Pripoveduje: Pavle Ravnohrib,.
Napisala: Nina Mazi.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2009.

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi nocoj začenja cikel, ki bo trajal tja do konca leta in bo posvečen letošnjemu jubilejnemu letu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. To je najstarejši inštitut Znanstveno raziskovalnega centra in letos praznuje častitljivo 90. obletnico obstoja in delovanja. Nastal je leta 1934 na pobudo Glasbene matice Ljubljana. Med znanstvenimi sodelavci so prepoznavna imena, močno vtisnjena v zgodovinski spomin. Ob Francetu Maroltu so med njimi še: dr. Zmaga Kumer, dr. Valens Vodušek, Uroš Krek, Mirko Ramovš. Prav ti sodelavci so ustvarili oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki poslušalke in poslušalce nagovarja vsak torek že od leta 1966.

Osrednja osebnost nocojšnje oddaje bo France Marolt. Njegovo pomembno vsestransko delo bosta razkrivali dve naslednji oddaji avtorice Nike Rožanc Ivančič. Takole je zapisala:

»Bilo je 21. junija 1891, Brdo pri Lukovici, Kamniško-Brdski sodni okraj: cerkvenemu organistu in učitelju glasbe ter nekdanji poštni upraviteljici se rodi prvi izmed šestih otrok. Ime so mu dali po očetu, čez štiri dni ga je h krstu nesel sam pisatelj Janko Kersnik. Nadarjen je bil za risanje, matematiko, šah in telovadbo, a najbolj ga je prevzela glasba. Nosil je ime očeta, botra in botre. To je bil Franc Janko Alojzij Marolt, ali kot ga bolje poznamo France Marolt. Bil je glasbenik, folklorist, ustanovitelj Glasbenonarodopisnega inštituta, Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Akademske folklorne skupine France Marolt. V prvi oddaji ga bomo spoznali kot ustanovitelja takrat Folklornega inštituta pri Glasbeni matici (1934) ter spodbujevalca kulturnih dejavnosti; na njegovo pobudo je nastalo več pevskih zborov in folklornih skupin. V njem sta se venomer prepletali zborovska in folklorna dejavnost, glasba je bila njegova ljubezen. Sogovorci v oddaji so (zdaj že pokojni) Mirko Ramovš, etnokoreolog in nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU ter več kot 40 let umetniški vodja AFS France Marolt, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 47 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS France Marolt in več let tudi njen umetniški vodja.«

Vedenje o Francetu Maroltu bo lepo dopolnila razstava dr. Urša Šivic, ki bo od 10. oktobra dalje na ogled v razstavnih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja.

Najprej pa vabljeni v družbo oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki vas bo zbližala z osebnostjo Franceta Marolta.

Pisec tokratne epizode kriminalistične serije se zaveda, da pojavom, ki jih generira hitro razvijajoča se medijska krajina, ni mogoče uteči, in da so zlasti različna družbena omrežja še kako dobra priložnost za zločin. Tokratni primer spletnega zmenka se na žalost ni dobro končal, inšpektor Gaber pa kljub svoji dolgoletni kriminalistični praksi prav novim orodjem iskanja zločincev ne more biti takoj kos.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Inšpektor Gaber – Borut Veselko
Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek
Patologinja Marjeta – Silva Čušin
Forenzik Tim – Aljaž Jovanović
Jani Smolar – Blaž Valič
Boris Polanc – Uroš Fürst
Metka Golob – Vesna Pernarčič

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Milan Ferlež: Strelovod, solist trobentač Petar Ugrin
Jože Privšek: Vernon, solist kitarist Milan Ferlež
Jule Styne/Jože Privšek: People, solist pianist Silvo Stingl
Jože Privšek: Kairo, solista saksofonist Tone Janša in trobentač Petar Ugrin
Tone Janša: Askot, solista saksofonist Tone Janša in pinist Silvo Stingl
Jani Moder/Aleš Avbelj: Blue in the Face, solist kitarist Jani Moder

Lirična lepota in surov prikaz družbenih anomalij sta značilna za poetiko letošnje prejemnice nagrade srednjeevropske pobude za mlade avtorje Monike Herceg, že uveljavljene hrvaške pesnice, dramatičarke in pisateljice.
Prevajalka Sonja Polanc,
igralka Lučka Počkaj,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič.
Režija Saška Rakef.

Posneto avgusta 2024.