Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Rade Krstić je pisal čustveno intenzivne pesmi, včasih pa si je dal duška s preprosto, tudi s črnim humorjem zasukano pesmijo. Taka je njegova pesem Porše, ki jo interpretira dramski igralec Jure Kopušar. Utrinek je režiral Jože Valentič 2016.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Čeprav je Kurt Weill v svojih odrskih delih zapustil globok in močan vtis kot le redko kdo izmed takrat dejavnih skladateljev prve polovice dvajsetega stoletja, je njegov prispevek k orkestralni in instrumentalni glasbi po večini omejen na formalna leta njegovega skladateljskega izobraževanja med letoma 1918 in 1924. Že kar kmalu se je preizkusil na področju odrskih del v več nedokončanih projektih med prvo svetovno vojno in takoj po njej, njegova zgodnejša pomembnejša dela pa so instrumentalna – Godalni kvartet, Suita za orkester in Sonata za violončelo.

Oddajo namenjamo baletnemu plesalcu, koreografu, režiserju, publicistu in pedagogu dr. Henriku Neubauerju, ki se je poslovil v 96. letu starosti. Bil je eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev, ki je pomembno prispeval k razvoju slovenskega baleta in opere ter k njuni mednarodni prepoznavnosti. Svojo umetniško pot je začel kot baletni plesalec, v ljubljanski operni hiši je bil najprej član baletnega zbora, nato je kot solist odplesal okoli sedemdeset pomembnih vlog. Pozneje se je podpisal pod več kot osemdeset samostojnih baletnih koreografij in 34 opernih režij. Objavil je tudi več kot štirideset knjig in okoli šesto strokovnih člankov. Za svoje delo je februarja 2024 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Letos mineva 50 let od smrti francoskega skladatelja judovskega rodu Dariusa Milhauda. Milhaud je bil član skladateljske skupine Les Six – Šesterica, ki je v prvi polovici 20. stoletja ustvarjala v Parizu. V iskanju svojstvenih glasbenih izrazov so si člani skupine prizadevali za preprostejšo teksturo in čistejše glasbene linije, osvobojene tujih glasbenih vplivov. Kljub temu je pozneje Milhaud v svoja dela rad vpletal prvine jazza, s katerimi se je prvič seznanil, ko je leta 1922 obiskal Združene države Amerike.

Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes (ponovitev).

Krpanje nevidnega je projekt Ivane Müller in Bojane Kunst. Gre za serijo javnih intervencij, performansov, kolektivnih akcij, s katerimi umetnici skušata vzpostaviti povezave med različnimi resničnostmi mesta, opozoriti na moč lokalnih skupnosti, ki tvorijo mesto, in navsezadnje ustvariti imaginarni zemljevid pokrpanega, "popravljenega" mesta. Projekt in predstava sta bila del nedavno končanega festivala Mladi levi, predstavlja pa ju Bojana Kunst.

Glasbena medigra.

Izrazit glasbeni inovator, tako na področju nesimetričnih ritmov kot uporabe nenavadnih inštrumentov in priredb, je leta 1971 izdal Tears Of Joy. Na njej je uporabil godalni kvartet, ki ga je ozvočil s takrat novo tehnologijo firme Barcus Berry. Ta je omogočala, da so se godala lahko zvočno povzpela nad pihala in trobila. Nove zvočne možnosti so odprle pot Ellisovi domišljiji.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Glasbeni festival Pärnu in Akademijo Järvi je ustanovil sloviti estonski dirigent Paavo Järvi leta 2011 skupaj s svojim očetom Neemejem Järvijem, družinsko razpoloženje pa vsako leto ovije gostujoče glasbenike, študente in občinstvo ter tako ustvari edinstveno poletno zatočišče na estonski obali. To poletje je festival potekal od 9. do 19. julija in je pomenil tudi začetek nove letne pobude za naročanje del estonskih skladateljic, letos pa se je začel s svetovnima premierama Helene Tulve in Marie Kõrvits.
Krstna izvedba novosti Wand'ring Bark/Tavajoča barka Helene Tulve je bila 18. julija, ko je Estonski festivalski orkester pod taktirko Paava Järvija izvedel še Koncert za violončelo in orkester v e-molu sira Edwarda Elgarja in Simfonijo št. 3 v a-molu, »Škotsko«, Felixa Mendelssohna Bartholdyja. V vlogi solistke je nastopila Alisa Wallerstein.

Začela se je akcija zbiranja besedil za vzpostavitev našega modela umetne inteligence, slovenskega ChatGPT. V nacionalnem projektu PoVeJmO želijo prispevati k razvojni neodvisnosti in napredku jezikovnih tehnologij v slovenščini. Za to pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini, zbrati bo treba 40 milijard besed. O nastajanju velikega jezikovnega modela v slovenščini z vodjo projekta Simonom Krekom s fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

Psalma št. 12, op. 24, in št. 23, op. 14, v uglasbitvi Alexandra Zemlinskega in Himna št. 2, op. 34 Richarda Straussa:
to je program zborovskega mozaika, ki zveni ob glasovih Nizozemskega komornega zbora, Vokalnega ansambla Jugozahodnonemškega radia iz Stuttgarta in Zbora Danskega radia.

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili.
Knjiga je izšla pri založbi Mladika.

Interpret: Danijel Malalan
Režiserka: Suzi Bandi

Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Across the Universe je glasbeni film, ki je v angleško-ameriško koprodukciji pod taktirko Julie Taymor nastal leta 2007. Zgodba filma so pravzaprav skladbe, ki so jih spisali člani liverpoolske glasbene skupine The Beatles. V filmu slišimo 33 skladb, v celoti ali pa le delno, ki so jih ustvarili Beatli. Prav vse skladbe so v letih od 1962 do 1969 ustvarili člani Beatlov (John L ennon, Paul McC artney, George Harrison in Ringo Starr).

Gabriel Fauré: Pelleas in Melisanda, suita, op. 80
Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru
***
Antonín Dvořák: Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, “Iz novega sveta”

72. Ljubljana Festival bo sklenil Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, 103. prejemnika zlate medalje Kraljeve filharmonične družbe, ki jo od leta 1870 podeljujejo le najbolj izvrstnim glasbenikom. Po uvodni suiti Pelej in Melisanda, simfonični mojstrovini Gabriela Fauréja, se mu bo na odru pridružila Martha Argerich, s katero sta v Ljubljani skupaj nastopila že leta 2021. Argentinska pianistka še posebej blesti s svojimi interpretacijami virtuozne klavirske literature 19. in 20. stoletja. Tokrat bo v njeni interpretaciji zazvenel Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela, ki ga prežemajo vplivi džeza in baskovske tradicijske glasbe. Za konec pa bodo glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 9 v e-molu »Iz novega sveta« Antonína Dvořáka. Ta je svojo mojstrovino, za katero so bile velik navdih melodije ameriških staroselcev in Afroameričanov, napisal v Združenih državah, ko je bil direktor v newyorškem Narodnem konservatoriju za ameriško glasbo.
Koncert, ki je sicer razprodan, lahko spremljate v neposrednem prenosu na programu Ars. Začel se bo ob 20. uri.

Dušan Šarotar, slovenski avtor v središču letošnje Vilenice, je avtor desetih proznih in treh pesniških knjig. Čeprav v njegovem opusu prevladujejo pripovedna dela, je zanj značilno pesniško občutje sveta, namesto dogajanja imajo prednost sugestivno razpoloženje, podobe, milje, občutki, spomin in praspomin.

Avtorica oddaje Diana Pungeršič,
igralec Željko Hrs,
bralka Mateja Perpar,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojstrica zvoka Sonja Strenar.
Režija: Klemen Markovčič

Posneto avgusta 2024

Lirična lepota in surov prikaz družbenih anomalij sta značilna za poetiko letošnje prejemnice nagrade Srednjeevropske pobude za mlade avtorje Monike Herceg, že uveljavljene hrvaške pesnice, dramatičarke in pisateljice.
Prevajalka Sonja Polanc,
igralka Lučka Počkaj,
urednik oddaje Vlado Motnikar,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič.
Režija: Saška Rakef.

Posneto avgusta 2024

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.