Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sobota, 5. okt. 2024

Prvi • Sob, 5. okt.

00:07
Ponovitev: Odprto za srečanja

01:00
Poročila

01:10
Ponovitev: Morje in mi

01:30
Ponovitev: Primorski kraji in ljudje

02:00
Poročila

02:10
Ponovitev: Glasba iz hendrixa ali glasbena oddaja

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v rubriki »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici.

Živeti v času, s časom, za časom, pred časom, proti času, zunaj časa … Zdaj, prej, potem. Časa se ne da znebiti. Niti takrat, ko začnemo zamenjevati dneve in leta ali pa, ko drugi uvidijo, da se časa ne zavedamo več. »Kateri dan je danes?« najprej vpraša zdravnik, ko se zbudimo iz omedlevice.
Časi, mladi časi, neužiti krasi … Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru, pravi svetopisemski pridigar. Je naš čas, čas prednikov, čas zanamcev.
Vedno živimo v času, ne zna pa vsak živeti s časom. Ta prinaša novosti in če jih kar počez zavračamo, ostajamo za časom. Ali je to usodno ali samo zabavno za tiste, ki opazujejo naše ravnanje? Ni modro na vseh področjih zanemariti novosti. Živeti brez televizorja ali radia nas ne prikrajša za nujno potrebni napredek. Preprečiti otroku stik s sodobno tehnologijo pa že pomeni prikrajšati ga za podobnost z vrstniki in mu povzročiti daljnosežen primanjkljaj.
Noreti s časom je enako nezdravo kot zavračati vse njegove izzive. Nasedati ponudbam in reklamam, pomlajevalnim obetom, zdravilom s spleta, karizmatičnim prerokom, napitkom sreče, hitremu zaslužku in virtualnim smehljajem je nespametno. Odreči se delovnemu mestu v priznano uspešnem podjetju zato, ker je treba tam delati z glavo in srcem, pa je znamenje, da sodim v družbeno vrsto lenuhov.
Časi se spreminjajo in mi z njimi. Tisočletje stara modrost. Močno jih spreminjajo ljudje, ki hodijo pred njimi: vizionarji, izumitelji, raziskovalci … Ne samo Einsteini in von Brauni, tudi neznanec z Barja, ki je domislil leseno kolo z leseno osjó, ali pa sovaščan, ki je z iskrivimi izboljšavami dvignil tovarno do zvezd, pa zaradi tajkunjenja žal ni več niti sledu za njo.
Časi so taki, kakršni so ljudje, je trdil A. M. Slomšek, ki je živel v času in s časom ‒ v tem je uvidel zmoto in nevarnost ‒ pa tudi proti času. Naš véliki Slovenec.
Kako živimo s časom po zahtevah družbe in še posebno mode, pokažejo fotografije, ta za spomine ustavljeni čas. Ker pa se vse drugo spreminja, se najbolj čudim temu, da sem po večkratni obnovitvi vseh milijonov in milijard celic v telesu še vedno isti jaz.

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 5. oktober

06:15
Vreme z meteorologom

Od zadnjih večjih poplav v Bosni in Hercegovini je minilo 10 let, tokrat pa utegne biti katastrofa še večja. Najhuje je na območju Jablanice severno od Mostarja, kjer je tudi največ pogrešanih. Za celotno območje entitete federacije Bosne in >Hercegovine so razglasili stanje naravne nesreče. Drugi poudarki oddaje:
- Tudi minulo noč več eksplozij v južnih četrtih Bejruta-
Nižja božičnica zaradi bolniške odsotnosti nezakonita
- Danes je mednarodni dan učiteljev. Ti ne le poučujejo, ampak tudi vzgajajo, navdihujejo in oblikujejo prihodnje generacije.

Danes bomo v Kratki informativni koristni slovenščini obnovili osnove besedotvorja, ki se sicer ukvarja – kot že beseda pove – s sestavo in tvorjenjem besed. V preteklem tednu ste verjetno malce pogosteje kot ponavadi (tudi zaradi dogajanja ob mednarodnem dnevu starejših) zasledili besedo »starizem«. Sogovornik Darje Pograjc v naslednjih minutah med drugim pojasni, kako se je ta beseda razvila in kdaj se je dokončno ustalila oz. vstopila v širšo rabo v slovenskem jeziku.

08:00
Poročila

Ker 4. oktobra vsako leto praznujemo svetovni dan živali, bodo te imele glavno besedo tudi v oddaji Radijski ringaraja. Tretješolci z osnovne šole Preserje bodo povedali, katere živali imajo doma, kako zanje skrbijo, katero žival srečajo na sprehodu skozi gozd in kako se družijo z živalmi na obisku kmetije. V studiu pa bomo gostili tudi zgovorni deklici Živo in Ženjo, ki bosta povedali, kaj te dni počnejo v šoli in kako se onidve kratkočasita v deževnih jesenskih dneh.

09:00
Poročila

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Balinanje med mladimi ni najbolj priljubljen šport, a gosta tokratne rubrike Hudo športni sta nad njim navdušena. To sta sestra in brat Sara in Maj Premru.

Mladim se kultura pogosto zdi »zatežena«, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno kulturno prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj inovativni način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven, kje ne.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

11:00
Poročila

11:50
Obvestila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev torkove oddaje Prva vrsta, v kateri je gostoval Recycleman.

13:00
Poročila

13:10
Osmrtnice, obvestila

Morje prinaša številne zgodbe iz daljnih prostranstev, pa tudi z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

14:00
Poročila

Kaj je storiti pesniku, kaj je storiti pisateljici, ko prejmeta Nobelovo nagrado za književnost, priznanje, ki pač tako poudarjeno okrona ustvarjalni opus, da se zdi, kakor da pravzaprav pritisne dokončno piko na i, piko, po kateri je možen le še molk? – No, če je soditi po poljski lavreatki Olgi Tokarczuk, ki je prejela nobela za leto 2018, je edini možni odgovor tale: trmasto, nepomirjeno nadaljevati. In tako je predlani v Krakovu izdala Empuzij, ki se bere kot svojevrstna predelava – predelava, ki feministično kritiko spaja z žanrom srhljivke ali grozljivke – Čarobne gore, znamenitega romana nič manj znamenitega nemškega pisatelja, prav tako nobelovca, Thomasa Manna. Kaj iz Mannove predloge je torej Tokarczuk ohranila in kaj vse je spremenila, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Jano Unuk, ki je delo prevedla za Cankarjevo založbo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Obvestila

Konec osemdesetih prejšnjega stoletja je za nekdanjo državo Jugoslavijo in celoten državni aparat pomenil čas korenitih sprememb. To je bilo obdobje, ki je Sloveniji in drugim republikam prineslo samostojnost. O tem dogajanju pričajo tudi zgodovinske knjige. A čas ni tako zelo oddaljen, da ne bi številni, ki so bili takrat politiki, imeli tudi svoje izkušnje z njim. Eden izmed teh je Igor Lavš. Kako razmišlja o tistih časih in kako o sedanjih razmerah?

17:00
Poročila

Kitara, različni odtenki roka in pristna osebna izpoved: v Pesmi v žepu nam predstavlja svoj šesti album »Ptice letijo spet na jug« dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, hkrati pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Letos se v Mariboru spominjajo 160. obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu blaženega škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se ob t. i. industrijskem prebujenju Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.

Pravljica o vladarju, ki hoče bajko brez konca …
Pripoveduje jo Boris Juh.
Ljudska pravljica iz Kambodže.
Prevedla jo je Boža Novak.
Posneta je bila v studiih Radiotelevizije Ljubljana leta 1976.

Pisec pesmi je na ameriškem glasbenem prizorišču zelo cenjena osebnost. Če se je katera izmed njegovih pesmi uvrstila visoko na lestvici, namreč obstaja velika verjetnost, da bo vse življenje redno dobival nezanemarljive vsote od avtorskih pravic; tudi če ni ne vem kako uspešen glasbenik, ga bodo poslušalci in nadobudni pevci radi poslušali in vedno znova snemali njegove skladbe. Townes Van Zandt svojih pesmi sicer ni prodajal na razprodajah; največ je verjetno zaslužil s pesmijo Pancho And Lefty, saj sta jo Merle Haggard in Willie Nelson ponesla na prvo mesto lestvice kantrija, se je pa vseeno zavedal, da od njih lahko preživi. Natančneje, zavedal se je, da mora preživeti njegova družina, zato je nad denarjem od avtorskih pravic bedela žena Jeanene, sam pa se je pravzaprav preživljal z najbolj krvavim delom, kar jih pozna neusmiljena glasbena industrija: s koncerti doma v ZDA in v tujini. Predvsem v Evropi je imel zvesto občinstvo, ki je prišlo tudi na koncert v ljubljanskem klubu K4.

Posebno zadnja leta svojega življenja je Townes Van Zandt veliko nastopal in eno takih potovanj ga je je leta 1994 pripeljalo tudi v naše kraje. Townesovi trije glavni vzorniki so bili Hank Williams, Lightnin' Hopkins in Bob Dylan, je pa sam vplival na številne glasbenike; pri nas je njegove pesmi snemal Luka Gluvič, prevajal Matej Krajnc, med pomembnimi poslušalci in izvajalci Van Zandtove glasbe pa je tudi Američan Chris Eckman, ki živi v Sloveniji in ga po svetu poznajo kot vodjo skupine The Walkabouts.

Minilo je 30 let od Van Zandtovega koncerta edinega v Sloveniji in zdaj ga boste prvič v celoti slišali na Prvem. Želimo vam prijetno poslušanje.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Slovenski dramatik, pisatelj in humorist je tokrat vzel v svoj kritični precep ustvarjanje in predvajanje zabavne glasbe, v kateri se komercialni interesi križajo z ustvarjalno vizijo, v končni verziji pa se vendarle uskladijo v videospotu z vprašljivim sporočilom.

Režiser je Gregor Tozon,
prirejevalec in dramaturg Goran Schmidt,
tonski mojster Matjaž Miklič,
glasbeni opremljevalec Andrej Karoli.

Režiser je Marko Mandić.
Pevko Sulejko igra Saša Mihelčič,
Menedžerja Gregor Čušin.

Produkcija uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.

23:00
Poročila

Pred dnevi je umrl Goran Simić, srbsko-kanadski pesnik iz Bosne in Hercegovine. Pisal je poezijo, esejistiko, kratko prozo in dramatiko.
Rodil se je leta 1952 v Vlasenici. Objavil je enajst pesniških zbirk ter nekaj zbirk dramskih del in proze, s katerimi se je uveljavil po vsej nekdanji Jugoslaviji in v tujini. Do leta 1996 je živel v Sarajevu, potem pa se mu je uspelo z mednarodno nagrado PEN-a prebiti v Kanado. Tam se je uveljavil kot pesnik, pisatelj, založnik in predavatelj. V Literarnem nokturnu, posneli smo ga leta 2010, boste slišali štiri pesmi iz izbora z naslovom Moji srečni dnevi v norišnici, ki je izšel leta 2010 pri založbi Bosanska riječ v Tuzli.

Prevod: Marjan Strojan,
interpretacija: Matej Recer,
glasbena oprema: Nataša Zager,
ton in montaža: Sonja Strenar,
režija: Jože Valentič.
Produkcija leta 2010.
Urednika oddaje: Marjan Strojan, Staša Grahek (ponovitev).

Glasbena cesta 2.3.1.5. Nick Cave & The Bad Seeds: Wild God. Album spevnih pesmi somraka zahodne civilizacije, ki vsaj tistim, ki so sposobni razmisleka o njem, ponujajo tudi poti proti svetlejšim obzorjem. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/03/nick-cave-the-bad-seeds-wild-god/

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov