Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V nov dan z glasbo Albinonija, Emanuela Bacha, Händla, Vivaldija, Beethovna, Ridouta, Schuberta, Chopina, Bennetta in Brahmsa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji praznuje 50 let obstoja. Ob tej priložnosti se na tradicionalnem Pisateljskem srečanju društva s spoštovanjem spominjajo njegovega ustanovnega predsednika Valentina Polanška. Valentin Polanšek, pesnik samorastnik in pripovednik, ki je prvi iz povojne generacije objavil pesniško zbirko, se je, kot so zapisali v Antologiji slovenske koroške literature, "prebil od vaškega proletarca do učitelja in jezikovnega znanja, s katerim je po besedah Janka Messnerja "nenarejeno izpovedoval bolečino in radost samega sebe, svoje dežele, svojega časa". Njegove poglavitne pesniške in pripovedne teme so socialne krivice, nasilna deetnizacija in ljubezen.
Interpret je Pavle Ravnohrib.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Tolminu je bil konec avgusta 6. tabor mladih pevcev Primorske, namenjen pevkam in pevcem mladinskih zborov, starim od 10 do 17 let. Namen tabora je bil ob pomoči mentorjev, priznanih strokovnjakov za mladinsko zborovsko petje, izpopolniti pevsko znanje. Ker pa je bil to poletni tabor, so ob petju organizirali tudi ustvarjalne in športne dejavnosti, pa druženje na filmskem večeru v kinu, na kopalnem dnevu ob topli Idrijci, pikniku, različnih ustvarjalnicah ... Program, s katerim so se mladi ukvarjali na Taboru, je obsegal novosti mladih skladateljev iz slovenskega in italijanskega prostora, priredbe ljudskih pesmi in skladbe pomembnih skladateljev različnih slogovnih obdobij. Zbor se je ob koncu intenzivnega pevskega tedna predstavil na koncertu v kinogledališču Tolmin.

Konec septembra je minilo osemdeset let, odkar se je rodil Matjaž Vipotnik, eden naših najpomembnejših grafičnih oblikovalcev. Njegovi plakati in opreme knjig so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki prelomno zaznamovali slovensko grafično oblikovanje, posredno tudi našo družbo. Kdo se ne spominja znamenitega plakata z Marxom na kolesu in napisom: »Ali je prihodnost že prišla?« Uveljavil se je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je vrnil s študija v Italiji, nato je delal na več področjih, posebej pa se spominjamo njegovih gledaliških plakatov in scenografij, knjižnih oprem in celostnih podob kulturnih ustanov. Leta 2012 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z Matjažem Vipotnikom pogovarjala Vida Curk.

Srečujemo se z glasbo s severa Ugande, z območja, na katerem živi ljudstvo Ačoli. Pravijo, da so prišli z juga današnjega Sudana pred več kot tisoč leti. Njihova glasba je živa, izročilo se dopolnjuje in spreminja, zato v njem najdemo tudi novejše vplive, ki nam jih predstavljajo različne bolj ali manj tradicionalne zasedbe na posnetkih iz leta 1991. Poleg različnih bobnov in ropotulj, ki spremljajo večino izvedb, slišimo še godalo endingidi, ksilofon madinda, palčni klavir lukeme, harfe adungu in rogove agvara.

Kaj so čustva? Kako jih izrazimo? Kako se z njimi soočimo? Kako so jih v skladbe vključevali klasični skladatelji? Ali vas poslušanje glasbe osreči? Pridite in si razširite čustvena obzorja.

Orkester Slovenske filharmonije
Zoran Bičanin, dirigent
Katarina Habe in Franci Krevh, povezovalca

https://filharmonija.si/koncert/poslusajmo-custva/

Muzeji v državah, v katerih govorijo pretežno slovanske jezike, so bili še pred leti precej slabo zastopani pri evropskih nagradah za muzeje. Nagrada živa Foruma slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je tako postala njihova vstopna točka in nekakšna motivacija. O tem, pa tudi o dokumentarni fotografiji, ki je v zamrznjene podobe ujela več kot 170 dogodkov po Sloveniji v obdobju pandemije. Kakšne narave so bili, pove naslov razstave v ljubljanski Jakopičevi galeriji: Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki opozarja na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi, je letos za osrednjo temo vzel sestrstvo. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije pa je letošnji Dan arhitektov posvetila zavezništvu med strokami. In še naša prva tema: festival Indigo, ki je v ljubljanski Cukrarni spet povezoval sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo, tokrat s skupno temo Paralelni svetovi – paralelni čas.

Glasbena medigra.

Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarnih, skoraj dvajset jih je tudi režirala; med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži (izdala jo je Mladinska knjiga) obsega enajst tematsko zelo različnih besedil; v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, pa tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče.

Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024.

Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Predstavljamo izbor posnetkov s koncerta komorne glasbe, ki je v okviru festivala Festival&friends potekal 19. junija letos v koncertni cerkvi Blågårds Plads, ki se nahaja v koebenhavnskem okrožju Nørrebro. Violinsko sonato v g-molu Clauda Debussyja, Klavirski kvintet v g-molu, op. 49 Enriqueja Granadosa in Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47 Roberta Schumanna so tam izvedli violinisti Johan Dalene, Michael Germer, Anna Agafia, violist Michael Grolid, violončelista Kristina Winiarski in Jonathan Swensen ter pianista Sebastian Iivonen in Gustav Piekut.

Ottessa Moshfegh se je rodila leta 1981 v Združenih državah amerike; mati je po rodu Hrvatica, oče Jud iz Irana.
Prvi roman z naslovom Eileen je zbudil pozornost takoj po izidu leta 2015. Pisateljico so označili kot enega najbolj izvirnih novih glasov sodobne literature.
Knjiga je zmes družinske drame in trilerja; zgodbo pripoveduje 74-letna Eileen, ki se spominja svojega 24-letnega jaza in burnega tedna pred božičem leta 1964, ko se je njeno življenje postavilo na glavo. Po romanu so posneli tudi film.
V slovenščini že imamo drugi roman Ottesse Moshfegh Moje leto počitka in sprostitve, ki ga je prevedla MIriam Drev.

Prevod Miriam Drev,
interpretacija Darja Reichman,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
režiser Klemen Markovčič.
Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V operi se srečamo z ljubeznijo lepe in umetniško naravnane ženske do pesnika in skladatelja.
Svobodno izpeljana zgodba libretista Clemensa Kraussa in Richarda Straussa – ki se nanaša na libreto Salierijeve opere Najprej glasba, potem besede – obravnava vedno aktualno temo o odnosu med tonom in glasbo v operi. S svojim zadnjim odrskim delom, enodejanko Capriccio, se je Strauss, podobno kot Verdi, poslovil od življenja in umetnosti z vedrim, modrim in dobrodušnim nasmehom.
Pojejo: Elsa Dreisig (Grofica), Bo Skovhus (Grof), Sebastian Kohlhepp (Flamand), Konstantin Krimmel (Olivier), Mika Kares (La Roche), Eve-Maud Hubeaux (Clairon), Jörg Schneider (Taupe), Tuuli Takala (Italijanska pevka), Josh Lovell (Italijanski pevec) in Torben Jürgens (Dvorni upravitelj). Orkester Dunajske filharmonije vodi Christian Thielemann.

tokratni Glasbeni skrinjici smo zavrteli čas nazaj in se preselili v Veliko Britanijo, v trideseta leta 20. stoletja. V tem obdobju pred 2. svetovno vojno, so bili izjemno popularni plesni orkestri, Al Bowlly pa cenjen in iskan pevec.

Pred dnevi je umrl Goran Simić, srbsko-kanadski pesnik iz Bosne in Hercegovine. Pisal je poezijo, esejistiko, kratko prozo in dramatiko.
Rodil se je leta 1952 v Vlasenici. Objavil je enajst pesniških zbirk ter nekaj zbirk dramskih del in proze, s katerimi se je uveljavil po vsej nekdanji Jugoslaviji in v tujini. Do leta 1996 je živel v Sarajevu, potem pa se mu je uspelo z mednarodno nagrado PEN-a prebiti v Kanado. Tam se je uveljavil kot pesnik, pisatelj, založnik in predavatelj. V Literarnem nokturnu, posneli smo ga leta 2010, boste slišali štiri pesmi iz izbora z naslovom Moji srečni dnevi v norišnici, ki je izšel leta 2010 pri založbi Bosanska riječ v Tuzli.

Prevod Marjan Strojan,
interpretacija Matej Recer,
glasbena oprema Nataša Zager,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Jože Valentič.
Produkcija leta 2010.
Urednika oddaje sta Marjan Strojan in Staša Grahek. (Gre za ponovitev.)

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.