Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Maša Hawlina je sociologinja, ki deluje na Inštitutu za socialno varstvo, hkrati pa, kot sodelavka Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja že več let v prvih vrstah bije boj za uresničevanje pravice do bivanja v kakovostnem stanovanju. Ta je, kot pravi, zaradi vseprisotne profitne naravnanosti in umika države iz stanovanjske preskrbe marsikomu kršena. Hkrati je pobudnica zadružnih modelov bivanja. Verjame, da bi morala biti naša mesta in stanovanja primarno namenjena bivanju in ne kovanju dobičkov.

Vzamem besedo nazaj. Tako se radi kdaj izmotamo iz neprijetnega položaja. Čutimo pač, da smo v pogovoru segli v napačno smer. Kaj pa pregovor: beseda izrečena ne vrne se nobena? Podobno kot: kar je napisano, ne bo več zbrisano. Nepremišljeno izrečeno ne gre vedno le v eter, ampak lahko ostane pritrjeno na tehničnem pripomočku. Nobeno izmikanje ne pomaga, posnetek je tu! Pa tudi to drži, da kake nazaj vzete besede, ki nas je prizadela, ne pozabimo. Res da ne boli več, če smo odpustili, sled za njo pa kljub temu ostaja. V splošnem velja, da se ne zavedamo dovolj, kakšno moč ima beseda.
Pomenkujemo se dan na dan. Kogar prizadene kaka oblika osame, kmalu občuti pomanjkanje živega stika s sočlovekom. Le-to je pa povezano z besedovanjem. Tudi navaden klepet o nepomembnih stvareh je poživljajoč. Pogovor o resnih problemih je lahko obremenilen, pa kljub temu kar nujen. Strokovna debata se kdaj tako razvname, da nam dvigne pritisk. Vse na račun pomena besed. Te podžigajo prepir ali pa nam prijazno potrepljajo dušo. Smešno: ves dan smo kot na perutih, če nas kdo ogovori: kako lepo vas je videti! In nam zatemni obzorje z izjavo: a ravno tebe moram zdajle srečati!
Včasih smo se učili, da je slog »izbor jezikovnih sredstev«; kako, na kakšen način razsipaš besede. Sleherno sporočilo da je mogoče povedati na dva načina; kakor se pač odločiš. Diplomati to dobro vedo. Kako spretno zmorejo govoriti, da nič ne povedo! Hitro ocenijo sogovornika ali pa družbene okoliščine. Kdo drug pa zmeraj useka z besedo. Znan je rudi rek: z besedo na dan! To pomeni: ne skrivaj, ne ovinkari. A je tudi v takem primeru na voljo blažja ali pa trša oblika resnice.
Onemeti pomeni ostati brez besed. Biti nem od rojstva je govorečim neznana izkušnja. Občutek, ko od presenečenja ali začudenja ne zmoremo najti besede, je lahko strašljiv. Ali sploh kdaj pomislimo, kakšna dobrina je govor, posledično pa izražanje misli, občutij, doživetij? V šoli so nam razlagali tvorjenje glasov in jezikovno strukturo s stavčnimi členi, mojstrili so nas v slovnici in pravopisu, do občudovanja jezikovnega sestava in tvorjenja besedilnih umetnin pa nismo segli. Škoda.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V tokratnem KiKsu se preselimo v osnovnošolske klopi, napisali bomo spis. Takšno je, recimo, v grobem navodilo za pisanje šolskega spisa v 7. razredu: Ustvari svojo basen. Pri pisanju svoje zgodbe uporabi enega izmed pregovorov: »Kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi«, »Kadar mačke ni doma, miši plešejo« ali »Kdor prej pride, prej melje«. V uvodu označi glavne književne osebe ter opiši kraj in čas dogajanja basni. Jedro naj bo smiselno in pomensko zaokroženo. V zaključku zapiši moralni nauk basni in ga pojasni. Bi pisanje takšnega spisa za vas pomenlo težavo? Kakšen izziv so osnovnošolski spisi za učence na eni in učitelje, ki jih ocenjujejo, na drugi strani? Sogovornica: učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Vič Nuša Drinovec Sever.

Varovanje okolja, varčevanje vode in elektrike ter zmanjšanje uporabe plastičnih izdelkov nam v oddaji Radijski ringaraja predstavljajo tretješolci z Osnovne šole Bežigrad. Sami so lahko s svojim odgovornim ravnanjem zgled marsikomu, ki si želi postati bolj varčen in zaživeti trajnostno življenje. Skupaj razmišljamo tudi o tem, zakaj je bolje jesti lokalno, doma pridelano hrano, kot pa jo kupovati v trgovinah. V oddaji izveste tudi, kaj otroci storijo z oblačili, ki jim niso več prav: spremenijo se lahko v prav lep umetniški izdelek.

V Hudoju se začenja nova sezona radijskih novinarskih delavnic! Prva šola, na kateri je bila ekipa Programa za mlade, je Osnovna šola Antona Tomaža Linharta. V oddaji želijo mladi novinarji predstaviti svoj kraj, ki je znan po čokoladi in medu, pa po športnikih in znanih imenih iz sveta kulture. Koga vse so povabili pred mikrofon in ali je Radovljica bolj kulturno ali bolj športno središče, izveste več po 9. uri.

V oddaji Hudo smo gostili učenke in učence z OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki so povedali, da je njihovo mesto močno povezano tudi s športom. Zato smo med našim obiskom šole pred mikrofon povabili mladega športnika, ki je potrdil te trditve. V rubriki Hudo športni smo govorili o košarki, z nami je bil 14-letnik, ki trenira v Košarkarskem klubu Triglav. Omenjeni klub je sicer v Kranju, a naš sogovornik je uspešno košarkarsko pot začel z igranjem za Radovljico. Ne le da je uspešen v svojem novem klubu, pomemben člen je tudi v slovenski mladinski košarkarski reprezentanci. Kdo je, izveste v športnih minutah oddaje Hudo.

Tokratni gost oddaje Kulturomat je mlad pozavnist Martin Sever, ki obiskuje 9. razred Osnovne šole Tomaža Linharta Radovljica. Glasbilo igra že 8 let in na mednarodnih tekmovanjih redno dosega najboljša odličja. Poleg tega je Martin tudi uspešen športnik. Več o mladem glasbeniku in športniku pa izveste v Kulturomatu, ki ga je pripravila Špela Šebenik.

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Poslušamo ponovitev oddaje Prva vrsta, v kateri je v torek nastopila pevka Manca Fekonja z zasedbo.

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Pravijo, da se od daleč nekatere stvari vidijo jasneje. Iz časovne oddaljenosti je brez dvoma laže razbrati ključne dogodke in trende, ki so pripeljali do današnjega trenutka. To je tudi osnovna ideja romana Kremeljski mag italijansko-švicarskega pisatelja Giuliana da Empolija. Kot namiguje že naslov knjige, nas popelje v ozadje burnega družbenega in političnega dogajanja v Rusiji, ki je na oblast pripeljalo Vladimirja Putina. O romanu Kremeljski mag, ki je izšel pri Mladinski knjigi, se je v oddaji Sobotno branje Nina Slaček pogovarjala z njegovo prevajalko, Janino Kos.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Maja Kunšič iz Lutkovnega gledališča Ljubljana pogosto menja kraje in občinstva, potuje, ustvarja, igra, animira, vpija odziva gledališkega občinstva ... Že nekaj let nastopa v predstavi Moby Dick francosko-norveške skupine Plexus Polaire, nazadnje pa je v tej skupini z mednarodno zasedbo prevzela tudi zelo zahtevno vlogo Nore v predstavi Hiša za lutke, ki jo igra v alternaciji s priznano režiserko in lutkarico Yngvild Aspeli. S to predstavo se ji obeta še veliko gostovanj, kot tudi z drugimi, s katerimi je že večkrat posegla po nagradah, nastale pa so kot njeni avtorski projekti znotraj matične lutkovne hiše.

Pevka in violinistka Ana Mezgec s svojo zasedbo Nakána predstavlja sveže avtorske šansone, zbrane na prvencu »Gozd not«. V igrivih besedilih se loti najrazličnejših tematik: od vsakdanjih tegob, kot sta lenoba in pospravljanje, do pasti medsebojnih odnosov in nenazadnje širšega, kritičnega pogleda na družbo. Besedne akrobacije uravnoteži zvrstno pisana glasba z domiselnimi aranžmaji, ki so jih kot Nakána ob Ani Mezgec soustvarili Leon Firšt, Jošt Lampret, Tilen Stepišnik in Gašper Peršl.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, najštevilnejša verska skupnost muslimank in muslimanov pri nas, v teh dneh praznuje 30 let samostojnosti, a je še vedno duhovno in kadrovsko povezana z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini. Kaj to pomeni? Kakšna je vloga Islamske skupnosti v Sloveniji? Kaj je največji uspeh v 30-ih letih samostojnosti? O tem z muftijem in predsednikom mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji, mag. Nevzetom Porićem.

Mala Marjanca se igraje nauči pisati številke.
Pripovedujejo: Stanislava Bonisegna, Draga Potočnjak in Ivo Ban.
Napisala: Joža Zagorc.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.

Na prvem je na vrsti Sobotni glasbeni večer, ki ga ureja Jane Weber. Nocojšnjo oddajo je pred nekaj dnevi posnela ekipa Radia Koper. Spomnila se je na pred kratkim preminulega Dušana Mrdakoviča. Bil je rojen na isti dan kot John Lennon, a 19 let pozneje. Dobrih deset let je vodil legendarni glasbeni klub Maona, kjer smo tudi mi posneli nekaj koncertov, in bil nenadomestljiv člen piranske kulture. V zadnjem desetletju je Dušan svoje poslanstvo nadaljeval v piranskem Caffe Teatru. Želimo vam prijetno poslušanje.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igra govori o posledicah nasilja v družini, ki ga je povzročila zloraba alkohola. Oče pije, mama je ostala pasivna, hči, adolescentka, pa zato močno trpi. Dogajanje neizogibno vodi v tragedijo. Avtorica se v svojih besedilih za gledališče in radio ukvarja pretežno s problemi sodobne družine in kaže občutljivost za tovrstne deviacije v sodobni družbi.

Režiserka: Irena Glonar
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Ana – Nika Rozman
Monika – Anja Drnovšek
Mama – Vesna Jevnikar
Oče – Igor Samobor

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2010

Konec šestdesetih let 19. stoletja je Simon Jenko v časopisu Slovenski glasnik začel objavljati niz pesmi, ki jim je dal naslov Obrazi. A to niso človeški obrazi, temveč podobe, natančneje: podobe iz narave. V petih letih je objavil dvajset tovrstnih "obrazov" in marsikateri je bil že kmalu tudi uglasben. Izbrali smo jih osem.

Interpret Milan Štefe,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Jure Culiberg,
urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh.
Produkcija 2009.

Glasbena cesta 2.3.1.5.. Taj Weekes & Zion Albert: Eyes To See. Novi album temačnega karibskega reggae kantavtorja. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/17/taj-weekes-zion-albert-eyes-to-see/