Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Ignaca Tume, Couperina, Telemanna, Friedemanna Bacha, Michaela Haydna, Schuberta, Mozarta, Richterja, Krommerja-Kramářja, Schumanna, Brahmsa in Liszta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem nemške pesnice Barbare Köhler z naslovom Podoba sveta z osvajalci, ki je iz njene prve zbirke Nemška ruleta iz leta 1991, je prevedla Tesa Drev Juh. Interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Julija je na festivalih Arsana in Imago Sloveniae na ptujskem gradu nastopil Komorni zbor Glasis iz Markovcev pod vodstvom Ernesta Kokota. Posneli smo ga in tokrat lahko slišite izbrane posnetke z njega.

Komorni zbor Glasis je eden izmed tistih ansamblov, na katerih sloni visoka slovenska piramida zborovskega petja – brez zborov iz manjših krajev je ne bi bilo. Sestav je na letošnjem tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel srebrno plaketo, sicer pa se redno udeležuje zborovskih merjenj in koncertira doma in v tujini.
Zborovodjo Ernesta Kokota smo prosili za kratko predstavitev ansambla.

Gledališki in filmski igralec Maks Furijan se je rodil septembra leta 1904 v Goričaku. Najprej je kot kot mizar delal v mariborskih železniških delavnicah, od leta 1921 je obiskoval dramatično šolo Milana Skrbinška. V letih od 1929 do 1936 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, v naslednjih letih je igral v Osijeku, Skopju, Zagrebu, od leta 1947 pa do upokojitve 1962 je bil član ansambla Drame SNG v Ljubljani. Bil je izvrsten v večjih in manjših vlogah; nastopal je tudi v televizijskih nadaljevankah in filmih. Na AGRFT je predaval gledališko šminkanje. Za igralsko umetnost je bil nagrajen tudi z Borštnikovim prstanom. Maks Furijan je umrl leta 1993. Leta 1986 se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom z njim pogovarjal France Vurnik.

Baluči so ljudstvo, ki večinoma naseljuje Balučistan, zgodovinsko regijo na Iranski planoti, ki danes zajema večinoma gorat in pust svet na jugozahodu Pakistana, pa tudi del Irana in Afganistana. O izvoru ljudstva, pa tudi o času njihovega prihoda je več različnih mnenj, tudi o njihovem imenu obstaja več teorij, vsekakor pa imajo zanimivo kulturo, katere del spoznavamo prek instrumentalne glasbe in značilnih glasbil, kot so: godalo sarud, dvojna piščal doneli in brenkalo bendžu.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

... govorili bomo tudi o simpoziju o Srečku Kosovelu in Edvardu Kocbeku, jezikovnem portalu Fran, festivalu računalniške umetnosti in razstavah In:štance in Pravljična tehnika ter opozorili na odprtje kulturnega centra v Škocjanu.

Avtorji prispevkov: Gregor Podlogar, Tadeja Krečič, Aleksander Čobec, Brigita Mohorič, Aleksandra Saška Gruden, Goran Tenze in Jože Žura.

Glasbena medigra.

Na začetku oktobra je prišla v Ljubljano Liza Japelj Carone, do nedavno zaposlena na Veleposlaništvu republike Slovenije v Franciji, v Parizu, kjer je skrbela za organizacijo in izmenjavo kulturnih dogodkov. Študirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je komparativistka in francistka, zadnja leta pa tudi pisateljica. Pri pariški založbi Michalon je pod psevdonimom Ella Blissova nedavno izšla njena knjiga La Vestale végétale, Vrtna vestalka, nekaj let prej pa La Fleur de Bach, Bachova cvetlica. Gre za literaturo, ki bi ji žanrsko lahko rekli duhovna ekologija in je je na zahodnih knjižnih trgih vedno več. Lizo Japelj Carone – Ello Blissovo je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Tri leta po zgodovinskem uspehu Aleksandra Gadžijeva, ki je na 18. Mednarodnem klavirskem tekmovanju Frédérica Chopina v Varšavi osvojil izvrstno 2. mesto, obujamo spomine s predvajanjem posnetkov z nastopa goriškega pianista v zadnji, tretji etapi. V njegovi izvedbi bodo zazvenele naslednje skladbe Frédérica Chopina: Poloneza-fantazija v As-duru, op. 61, Tri mazurke, op. 56 in Klavirska sonata št. 2 v b-molu, op. 35, ki je Gadžijevu prinesla tudi nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo sonate. Posnetki so nastali 15. oktobra 2021 v koncertni dvorani Narodne filharmonije v Varšavi.

Avtor romana Sive čebele je Andrej Kurkov, ukrajinski pisatelj, rojen leta 1961, ki piše leposlovje v ruščini, esejistična in publicistična besedila pa v ukrajinščini. Odkar je Rusija napadla Ukrajino, večino časa potuje po svetu ter s predavanji in pogovori poskuša ozaveščati ljudi o Ukrajini in o sedanji vojni.
V slovenščini že imamo en njegov roman, to je Piknik na ledu iz leta 2007.
Roman Sive čebele se dogaja leta 2017, ko je bila vojna še omejena na vzhod Ukrajine.
V vasi na tako imenovanem sivem območju, tamponskem ozemlju med ukrajinsko vojsko in separatisti, sta ostala samo dva prebivalca: mlajši upokojenec Sergej Sergejič in njegov nekdanji sošolec Paška. Sergejičeva poglavitna skrb so njegove čebele, ki jih bo moral spomladi odpeljati na pašo kam, kjer méd ne bo imel okusa po vojni. Odlomek je iz prvega dela romana, ko je še zima in se Sergèjič še ni odpravil na pot s čebelami. Knjigo prevaja Lijana Dejak, izšla bo pri založbi Goga.

Igralec Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
režiserka Špela Kravogel,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Za najuspešnejše delo ameriškega skladatelja Johna Aldena Carpenterja velja balet Nebotičniki, kjer je prvič umetniško uporabil govorico jazza v baletu. To delo je naročil pri njem impresarij Ruskega baleta Sergej Djagilev, prva izvedba je bila leta 1925 v Monte Carlu. Leto pozneje so ga z velikim uspehom uprizorili v Metropolitanski operi v New Yorku.

Konec šestdesetih let 19. stoletja je Simon Jenko v časopisu Slovenski glasnik začel objavljati niz pesmi, ki jim je dal naslov Obrazi. A to niso človeški obrazi, temveč podobe, natančneje podobe iz narave. V petih letih je objavil dvajset tovrstnih "obrazov" in marsikateri je bil že kmalu tudi uglasben. Izbrali smo jih osem.

Interpret Milan Štefe,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Jure Culiberg,
urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh.
Produkcija 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.