Četrtkov nočni program bomo začeli z oddajo Obrazi sosednje ulice, v kateri gostimo priznanega dramatika, pesnika, pisatelja in scenarista Roka Vilčnika. V pogovoru bomo raziskovali njegovo bogato ustvarjalno pot, od zgodnjih radijskih dram do odmevnih gledaliških predstav in glasbenih projektov.

Po eni uri prihaja v goste družinska zasedba The Plut Family. Slišali boste, zakaj so se odločili za skupno pot, kako na glasbo vplivajo sorodstvene vezi in kaj jim je prineslo sodelovanje v oddaji Slovenija ima talent.

Sentido project je slovenska glasbena zasedba, ki je nastala na idejo plesalke in odrske umetnice Urške Centa. Zasedba črpa navdih v različnih glasbenih zvrsteh, še najbolj pa v flamenku. V oddaji Ritem mesta smo predstavili njihov prvi album Ecos.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

V Cicerovem de Legibus najdemo misel, ki je postala latinski pregovor: »Sapientia me eum, quicumque sum, effecit« (Modrost me je naredila takšnega, kakršen sem.)
Kdo ali kaj je modrost, ki nas oblikuje in dela takšne kot smo?
Iskanje modrosti je skupno vsem kulturam antičnega Vzhoda. Gre za iskanje »umetnosti«, kako je dobro živeti, kako v življenju uspeti, pa hkrati razmišljanje o svetu, o srečanju z njim in za izdelavo neke etike o vsem tem, pretkane z religioznimi prvinami. Tako modrost v uvodu razloži Vladimir Truhlar v Duhovnem leksikonu.
Danes bi se ustavil ob modrosti, kako živeti in odkrivati življenjsko modrost. Tega smo velikokrat deležni preko preizkušanih in starejših ljudi. Z birmanci v pripravi na birmo in ko razmišljamo o darovih Svetega Duha, še posebej o daru modrosti si velikokrat ogledamo film The Ultimate gift. V slovenščino je prevod, po mojem mnenju z neposrečenim prevodom Poslednje darilo. Film je posnet po knjigi ameriškega motivacijskega govorca Jima Stovalla, ki je prevedena tudi v slovenščino z naslovom Največji dar in to mislim, da bi tudi bil boljši prevod za naslov filma v naš jezik. Priporočam ogled filma.
Ti darovi, darila, ki jih film prikazuje je avtor knjige Jim Stovall opisal: »Dvanajst darov, dvanajst poti do dediščine, neslutene vrednosti:
Dar dela, ki nas navdaja z zadovoljstvom in nas osrečuje
Dar denarja, ki postavi stvari v življenju na svoje mesto
Dar prijateljstva, ki predstavlja edino resnično bogastvo
Dar učenja, ki nas more kot strast spremljati skozi življenje
Dar problemov, ki jih moramo dojeti kot življenjski izziv
Dar družine, ki se izraža skozi pripadnost najbližjim
Dar smeha, ki je najboljše zdravilo za ranjeno dušo
Dar sanj, ki je v resnici dopolnjujoča se veriga življenjskih ciljev
Dar dajanja, ki nas bogati skozi razdajanje drugim
Dar hvaležnosti, ki nam nudi zadovoljstvo ob že danih stvareh
Dar enega dne, ki nas navaja polno živeti vsak dan posebej
Dar ljubezni, ki se ohranja le, če si ga obilno delimo z drugimi.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Znova bomo poslušali serijo, ki je nastala v sodelovanju s psihologinjo Meto Kramar. Zahvaljujoč njenim spominom in čudoviti pripovedi smo dobili tudi čudovit vpogled v možgane. Kako je vzniknila psihoterapija? Kako je bilo delati s pionirji psihiatrije in pedopsihiatrije ter psihoterapije Levom Milčinskim, Leopoldom Bregantom in Bazilijo Pregelj? Kako se je v vseh teh letih izoblikoval vpogled v delovanje možganov in nevrobiološko podstat psiholoških procesov? Vabljeni z Meto Kramar in Mojco Delač na potep med imenitne zgodbe in spomine!

Do ameriških predsedniških volitev je ostalo le še 12 dni. Ankete kažejo, da sta v ključnih zveznih državah kandidata izjemno izenačena. Rahlo se viša podpora Donaldu Trumpu, tudi na račun podpore temnopoltih, ki Kamale Harris ne podpirajo tako zavzeto, kot so upali v demokratski stranki. Volilni dan in rezultate bodo z zanimanjem spremljali povsod po svetu. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih pa vam ponujamo analizo dozdajšnjega poteka kampanje, razmišljanje o možnih razpletih in razmislek kakšna bodo v luči volitev prihodnja štiri leta.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Zimski čas bo od nedelje naprej krojil naša jutra, dneve in večere. Že pred nekaj leti se je v Evropski uniji začela resna razprava o tem, ali bi po več desetletjih resno razmislili o smislu premikanja urinih kazalcev dvakrat leto. Že nekajkrat smo mislili, da uro premikamo zadnjič, ampak se to še ni zgodilo. Zakaj je zimski čas za nas "pravi" oz. nam naraven in zakaj smo prav v Sloveniji že tako ali tako idealno "vključeni" v okolico. Sogovornica: prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na ljubljanski Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Teden dni pred svetovnim dnevom varčevanja bomo preverili, kaj že tretje zaporedno znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke pomeni za varčevalno naložbene produkte. Ali bodo na delniških trgih še naprej najbolj donosna tehnološka podjetja? Ali zlato in bitcoin res predstavljata najboljši ščit pred inflacijo? Ali obveznice po evforiji v začetku letošnjega leta še zanimajo male vlagatelje? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo upravljalec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Z ljudmi, ki dočakajo 100 let, se je vedno zanimivo pogovarjati. Seveda nas zanima, ali imajo kakšen poseben recept za tako visoko starost - no, nekaj o tem bo povedal tudi naš današnji sogovornik, gospod Hugo Šekoranja, ki je 100 let obeležil junija. "Veste, v sto letih sem marsikaj doživel, marsičesa pa tudi ne," je nekako zaokrožil svoja leta. Spomine kar niza, enega za drugim, veliko jih ima, le nekaj sva jih ujela pred dnevi, ko sem ga obiskala na lep jesenski dan na njegovem domu v Ljubljani.

Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.« Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje:
- Na Vrhniki nimajo težav s pomanjkanjem družinskih zdravnikov.
-V Mariboru se mestni svetniki sprašujejo, kdo bo plačal popravila centralne čistilne naprave?
-Na primeru ptujske bolnišnice o tem, kako pomembni so laboratoriji pri določanju diagnoz in zdravljenja.
-V Lendavi so predstavili projekt Socialne aktivacije, namenjen romskim ženskam, prvih 15 je že vključenih.
-Hiša strahov v središču Ljubljane opozarja na različne oblike družinskega nasilja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Sloveniji je 159 planinskih koč, njihovo vzdrževanje in posodabljanje je vse bolj zahtevno, planinska društva tega sama ne zmorejo več. Zaradi prezadolženosti nekatera razmišljajo o prodaji koč. Planinska zveza kot krovna organizacija se zavzema, da bi koče ostale v lasti društev, a jim ne more pomagati. Kakšna bo prihodnost koč, je pričakovati komercializacijo? Se bo vključila država, glede na to, da so koče del Strategije turističnega razvoja do leta 2028, planinstvo in pohodništvo pa pomembna dejavnost alpskih območij? Odgovori v Studiu ob 17.00.


Gostje:

Miro Eržen, Planinska zveza Slovenije;

Tomaž Willenpart, predsednik največjega planinskega društva Ljubljana Matica;

Denis Berra, oskrbnik koče na Zelenici.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

... se pod posteljo smehlja, prižiga luči in misli na ježka, ki v svojem toplem gnezdecu grizlja sladke hruške.
Pripoveduje: Uroš Smolej.
Napisala: Darinka P. Egart.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

V prvem delu oddaje bi glasbeno vsebino lahko povzeli po dveh naslovih skladb, ki jih tokrat poslušate: Tihi jesenski dnevi in Škrnicelj kostanja. jesensko torej, z nekaj malega Gozdne samote. Drugi del večerapa posvečamo trem avtorjem, pravzaprav dvema avtoricama - ene glasbe, druge besedil in enega avtorja glasbe, vsem trem pa je skupno, da v teh dneh praznujejo ali pa bi praznovali rojstne dneve. To so: Ivanka Kraševec Prešern, Majda Rebernik in Jože Ekart. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Pred 150. obletnico rojstva se spominjamo pesnika, pisatelja, dramatika in duhovnika Frana Ksaverja Meška. Meško je začel pisati zelo zgodaj, njegove prve objave, gre za pesmi, so v glasilu celjskih dijakov Vesna, pozneje je ob pesmih pisal še povesti, romane, novele, črtice, drame in mladinske pripovedi. S svojimi deli je zaznamoval pisatelje, kot so bili Anton Ingolič, Miško Kranjec in Prežihov Voranc. Literarni večer je posvečen Meškovi življenjski in ustvarjalni poti, v njem pa je v dramatizirani obliki zaživel tudi odlomek iz avtorjevega prvega romana z naslovom Kam plovemo.

Avtor oddaje (tekst): France Vurnik;
avtor literarnega dela: Franc Ksaver Meško;
režiserka: Irena Glonar;
bralka: Menči Klančar;
interpreti: Boris Juh, Radko Polič Rac, Silva Čušin, Vladimir Jurc, Aleš Valič;
glasbena oprema: Peter Čare;
urednica ponovitve: Tina Kozin;
posneto leta 1982.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.

V preteklih letih je David Bedrač večkrat presenetil: v Literarnem nokturnu je objavil vrsto pesemskih ciklov in z njimi drzno raziskoval meje poezije. Tako je tudi s ciklom Drobtine po sobah.

Režiserka Ana Krauthaker,
interpretka Nika Rozman,
interpret Jurij Drevenšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto leta 2024.