Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica, prevajalka in oblikovalka notranjih prostorov Lucija Stupica je nedavno izdala svojo peto knjigo poezije, že od izida nagrajenega pesniškega prvenca, Čelo na soncu iz leta 2000 pa velja za prepoznaven, samonikel glas slovenske poezije. Ob temi tujstva je stalnica njene poezije tudi tema bližine – ali pa, kot v pesmi Miza, njenega nasprotja, oddaljevanja. Pesem Miza je objavljena v avtoričini tretji knjigi poezije, Otok, mesto in drugi iz leta 2008.

Interpretka: Draga Potočnjak,
posneto leta 2011.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V opernem besednjaku ni veliko têrminov, ki bi bili tako pogosto napačno uporabljani, kot to velja za verizem. Običajno se z njim »pokriva« vse italijanske opere, napisane med letoma 1890 in 1920, toda verizem pravzaprav označuje tip opere s povsem specifičnimi glasbenimi in dramaturškimi značilnostmi.

Johann Cilenšek, iz njegovega priimka lahko sklepamo, da je bil slovenske krvi, se je na vrhuncu svoje slave prebil vse do položaja podpredsednika vzhodnonemške akademije znanosti in umetnosti, zaradi svojih slovenskih korenin pa je užival tudi čast gostujočega člana SAZU-ja. Bil je eden najpomembnejših skladateljev, tudi simfonikov Nemške demokratične republike.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

V Spominčicah bo tokrat zazvenela Simfonična pesnitev »Tamara« Milija Aleksejevičeva Balakireva, zatem pa bomo slišali »Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63« Sergeja Prokofjeva. Simfonični orkester naše radijske hiše bosta vodila Anton Nanut in Samo Hubad, solist bo violinist Tomaž Lorenz.

18. oktobra leta 1405 se je rodil Enej Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II. Prav na ta dan letos je bila v frančiškanski knjižnici v Ljubljani predstavitev knjige njegovih humanističnih spisov in zapisov o slovenskem ozemlju. Knjigo sta prevedla Anja Božič in Jan Dominik Bogataj, ki sta isti dan prišla tudi v studio oddaje Razgledi in razmisleki. Enej Silvij Piccolomini je bil med vsemi papeži najbolj povezan z današnjim slovenskim ozemljem kot tajnik cesarja Friderika III., kot škof v Trstu in eden glavnih akterjev pri ustanovitvi ljubljanske nadškofije. Bil pa je tudi izobražen humanist in pisatelj – v knjigi tako najdemo njegova leposlovna dela, kot so Zgodba o dveh zaljubljencih, komedija Hrizida, pa satira O bedi dvorjanov. O vsem tem se Tadeja Krečič pogovarja z Anjo Božič in Janom Dominikom Bogatajem, prevajalcema in avtorjema izbora besedil.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

11. novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Maurica Ravela. Skladatelj, fasciniran nad ritmi jazzovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na podiju orkestra Lamoureux.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

27. Festival slovenskega filma, ki se tradicionalno dogaja v Portorožu, je v polnem zamahu. Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. Igralec Sebastian Cavazza ima za seboj že več kot dvesto vlog v najrazličnejših gledaliških, filmskih in radijskih delih. Danes zvečer pa bo v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno prikazan njegov režijski prvenec Luč ugasne, narejen po dramskem besedilu sodobnega britanskega dramskega pisca Simona Stephensa.
Na prvem programu Televizije Slovenija bo nocoj ob 21.10 premierno na sporedu nov dokumentarni film z naslovom Albanska sonatina, ki pripoveduje o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja Bojana Adamiča v Albaniji leta 1947. Režiserka in scenaristka filma je Natalija Gorščak.

Nika Oder je konec januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske. S pianistko Klaro Lužnik je izvedla Sonato za flavto v G-duru - Hamburško Carla Philippa Emanuela Bacha ter Sonatino za flavto in klavir Pierra Sancana, sama pa je poustvarila še Zvočni pejsaž za flavto solo Alojza Ajdiča.
Flavto je Nika Oder začela igrati pri svojih devetih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju v razredu Luka Železnika, nadaljevala pa pri Špeli Zamrnik. Na umetniški gimnaziji v Velenju je maturirala leta 2021 v razredu Alenke Goršič Ernst, nato pa se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Erwina Klambauerja.

Anja Novak Anjuta je predvsem dramska igralka in pesnica. Njeno igro lahko spremljamo zlasti v Mladinskem gledališču v Ljubljani, njeno poezijo pa lahko beremo v pesniških zbirkah Ranarani (2020) in Žilažili. Ta je izšla pred kratkim v samozaložbi in samozaložba je omogočila avtorici največjo možno mero svobode pri zasnovi knjige (oblikovalka je bila Tajda Pavletič, urednica pa Veronika Šoster). Konceptualno oblikovana zbirka nagovarja bralko in bralca s poezijo, ki je lahko ta hip ostrozoba, včasih morda humorna, pogosto čustveno intenzivna, zmerom pa prepričljiva in vznemirljiva. Več o zbirki Žilažili pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Žilažili in Stara in uvela. Nikar ne zamudite Izšlo je (glasbena oprema je skladba 20220302, glasbeni dnevnik lani preminulega japonskega skladatelja Rjuičija Sakamota).

Na drugem koncertu letošnjega 42. Festivala Radovljica 2024 je zazvenel oratorij Sveti Janez Krstnik Alessandra Stradelle. Ob trinajstčlanskem Festivalskem baročnem orkestru je nastopilo pet pevskih solistov iz Švice, Argentine, Francije, Italije in Slovenije. Ansambel je izza čembala vodil Domen Marinčič.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih podrobnosti iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Simfonični orkester RTV Slovenija bo danes začel cikel Kromatika in se predstavil z novim šefom dirigentom Liom Kuokmanom, ki je z orkestrom v zadnjih dveh letih že pripravil vrsto izjemnih interpretacij slogovno raznovrstnih del. Tokrat bo povezal sodobnost z železnim orkestrskim repertoarjem. Na uvodnem koncertu sezone nas tradicionalno pričaka domača ustvarjalnost in ob tej priložnosti bo orkester počastil slovenskega skladatelja Alda Kumarja ter le nekaj dni po njegovi 70-letnici izvedel skladateljevo zgodnjo simfonično delo Čelo Alp iz leta 1982, ki z bogatim tonskim jezikom programsko opisuje pogled na pročelje Alp. Okolje je zaznamovalo tudi glasbo Johannesa Brahmsa, ki je svojo Drugo simfonijo poleti leta 1877 skladal na Koroškem, v Porečah, ob severni obali Vrbskega jezera. Slikovita narava in skladateljev notranji svet sta zaznamovala simfonijo, ki se giblje od teme k svetlobi, od melanholije k veličastnemu izzvenu. Solist v Šostakovičevem Drugem kocertu za violončelo in orkester pa bo nemško-japonski violončelist Danjulo Ishizaka, prejemnik nagrad gramophone, echo klassik in nagrade spominske fundacije violončelista Hida Saita Sonyjeve glasbene fundacije.

V igri avtor obravnava prikrojevanje zgodovine in ga ilustrira s primerom iz grške zgodovine, z znamenito bitko med Špartanci in Perzijci v termopilski soteski. Dogajanje prikazuje turistični ogled Termopil, ki postane zelo nenavaden: medtem ko vodnik razlaga turistom potek bitke po Herodotovih pričevanjih, se pred njimi pojavijo zgodovinske osebe, ki v imenu resnice protestirajo proti Herodotovi zgodovinski laži in razkrijejo izid termopilske bitke kot umazano politično spletko iz tekmovanja med Šparto in Atenami za prestiž v Grčiji.

Režiser: Igor Likar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar

Vodnik - Ivo Ban
Prvi turist - Brane Završan
Drugi turist - Marko Okorn
Vojskovodja Leonidas - Jurij Souček
Tretji turist - Aleš Valič
Četrti turist - Aleksander Valič,
Herodot - Boris Kralj
Hidarnes - Miha Baloh
Efialt - Boris Juh
Atenades - Kristijan Muck

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1984.

V preteklih letih je David Bedrač večkrat presenetil: v Literarnem nokturnu je objavil vrsto pesemskih ciklov in z njimi drzno raziskoval meje poezije. Tako je tudi s ciklom Drobtine po sobah.

Režiserka Ana Krauthaker,
interpretka Nika Rozman,
interpret Jurij Drevenšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Posneto leta 2024.

»Ko me je Heifetz na moje veliko veselje prosil, da bi napisal zanj nov koncert, sem čutil, da želim izraziti drugo plat svoje osebnosti – judovsko. Bilo je v času, ko so se začela antisemitska gibanja in so v Srednji Evropi postala močnejša; na to se je v meni oglasil ponos, da pripadam rasi, ki jo tako po krivici preganjajo; ta ponos sem hotel izraziti v večjem delu, ki bi povzdignilo »sijaj preteklih dni« in žarečo navdihnjenost »božjih odposlancev«, prerokov.