Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Roker, zgodovinar, Štajerec. To je, ne nujno v tem vrstnem redu, Tone Kregar. Je pevec legendarne skupine MI2 in od leta 2016 direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Kdor ga pozna tudi osebno, bo za njega povedal, da deluje lokalno, razmišlja globalno. Na otroštvo, ki ga je sprva preživljal pod Donačko goro, nato pa v Rogatcu, ima lepe spomine. Da vse mine, je spoznal že zelo zgodaj, pri enajstih letih mu je umrla mama. Pojasni, da je druga svetovna vojna bila največja prelomnica 20. stoletja, dogodki v njej in po njej pa žal še vedno razdvajajo slovensko družbo. Prepričan je, da rock ni mrtev, čeprav so njegova zlata leta že zdavnaj mimo. Če bi v Celju nepričakovano pristali vesoljci, bi jih, kot gostoljuben Štajerec, povabil na pijačo.

Tudi danes se bomo odpravili proti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, ga opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo.
Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in postane poslanstvo.
Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi tudi tako, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo:
»Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?«
Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni.
»Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.«
Pozornost do vsakega človeka pa ni pomembna samo v zdravstvu. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake k graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega.
Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli pozabili.

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Se spomnite tiste slovenske narodne o dekletu, ki je šlo po vodo? Pa se spomnite tudi, da se v besedilu pojavi »kiks«? Sledi namreč: »Vodo je zajemala, je ribico ujela«. Namesto: zajemalo in ujelo. Morda se sliši nenavadno, ampak tako bi bilo prav. O neujemanju slovničnega in biološkega spola z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman v KiKsu!

Jesenske počitnice so prve po začetku šole in so za vse dobrodošel oddih. Lahko jih izkoristite tudi za ustvarjanje - v naravi najdemo veliko plodov, iz katerih lahko z malo domišljije nastanejo prave umetnije! Tretješolci in četrtošolci z Osnovne šole Preserje - Podružnične šole Rakitna se v vseh letnih časih dobro zabavajo, jeseni pa se radi posladkajo tudi s kostanji. Skupaj z njimi se bomo sprehodili po gozdu in risali jesen …

Mladost na burji je projekt, v katerega se lahko vključijo osnovne šole v občini Ajdovščina. V oddaji Hudo! se bomo družili z osmošolkami z OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, s katerimi se bomo pogovarjali o tem, kaj pravzaprav projekt Mladost na burji je, katerih aktivnosti vse se dekleta v sklopu projekta udeležujejo in zakaj so se odločila, da vsako leto znova sodelujejo pri projektu.

V rubriki Hudo športni tokrat govorimo o lokostrelstvu. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Radovljica smo spoznali svetovno prvakinjo v tem športu Anamarijo Colnarič. Z njo se je pogovarjal Aleš Ogrin.

Oktobrski Knjigomat mladim bralcem ponuja številne knjižne novosti tako s področja izobraževalnih vsebin kot tudi leposlovja. Sprehodili se bomo med izvirnimi slovenskimi slikanicami in knjigami za najmlajše ter pregledali, katere nove prevodne naslove ponujajo založbe.

Huda muska odgovarja na vprašanja o glasbi okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce k ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Morje prinaša številne zgodbe, tako iz daljnih prostranstev kot z domačih bregov. Vsako soboto ob 13.40 jih odkrivamo s kolegi z Radia Koper.

Najvišja turška gora Ararat, ki bi bila najvišja na stari celini, če bi bila ta država članica Evropske unije, je mitska gora, na katero se lepi mnogo dogem, povezanih z nasedlo Noetovo barko, hkrati pa so nanjo vezani tudi simboli armenske nacionalne in religiozne zavesti. Za Armence ima gora status pravega božanstva. Stoji na zelo nemirnem delu sveta, vendar je za mnoge iskalce smisla, osebne, notranje vere, tudi romarski kraj, avanturisti pa z vzponom nanjo želijo zgolj potešiti svojo arheološko radovednost in se spopasti z uganko, kaj se skriva po pokrovom ledu, ki na široko pokriva vrh. Tudi Frank Westerman, ki se je mesece pripravljal na vzpon, je iskal nekaj, kar bi ovrglo ali potrdilo njegova prepričanja in življenjski nazor. Nizozemski pisatelj in nekdanji dopisnik iz Rusije, je pri tem pred bralca nasul številne teme, ki so del njegovega izkušenjskega sveta, ali pa se izpostavljajo kot vprašanja, ki jih pred slehernika postavljajo vedenje in znanje, zgodovina človeštva, kultura, arheologija, biblični spisi ali človekove intuitivne zaznave.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Gledališka režiserka, filozofinja in literarna komparativistka Tjaša Črnigoj deluje tako na institucionalni kot na neodvisni sceni. Je režiserka, avtorica besedil, dramaturška sodelavka, performerka, mentorica ter asistentka režije in dramaturgije. S Svojim delom pomembno sooblikuje gledališko krajino v Ljubljani in v mednarodnem merilu. Je prejemnica številnih nagrad doma in v tujini, študijsko se je izpopolnjevala na Dunaju in v Parizu. Za oddajo Razkošje v glavi se je s Tjašo Črnigoj pogovarjal Miha Žorž.

Đoko ustvarja glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije iščejo navdih v bogati svetovni zapuščini popularne glasbe, vse skupaj pa dopolnjujejo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhanim odmerkom srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

V tokratni oddaji, le nekaj dni pred dnevom reformacije, se bomo spomnili treh pomembnih knjižnih obletnic slovenskih protestantov iz druge polovice 16. stoletja. Pred 460 leti je izšla Trubarjeva Cerkovna ordninga, pred 440 leti pa slovenska slovnica Zimske urice Adama Bohoriča in Dalmatinov prevod celotnega svetega pisma.

Princesa in klovn z nasmehom brišeta žalost in samoto z obličja sveta …
Pripoveduje: Darja Reichman.
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.

Steve Wynn ima večje zasluge, kot se zdi. Bil je namreč boter glasbenega gibanja in sloga, imenovanega paisley underground. Iz istih glasbenih kleti sta vzniknili vsaj dve znameniti zasedbi: The Bangles in še veliko bolj znani R. E. M., katerega kitarist Peter Buck je pozneje sodeloval na več Wynnovih snemanjih. Vendar Steve Wynn ne živi od stare slave. Skoraj vsako leto izda novo ploščo, je ploden pisec pesmi, predvsem pa veliko nastopa. To jesen znova pride na evropsko turnejo. Vrtimo ljubljanski koncert Stevea Wynna.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Blatnik je mojster skrajno zgoščene misli in jedrnate pripovedi, v kateri tako rekoč z eno potezo zariše podobo človekove razmišljajoče in zato trpeče notranjosti – v tem primeru ženske po preživeti ljubezenski noči.

Režiserka: Ajda Valcl
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer

Ona – Silva Čušin

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.

Ko pomislimo na povojno slovensko poezijo, je eno izmed imen, ki jih ne moremo spregledati, brez dvoma Dane Zajc. Milan Dekleva je pred leti na nekem simpoziju o njem dejal, da "je kot britev oster pesnik duhovno izpraznjenega sveta. Z neverjetno močjo upoveduje resnico lažnega humanizma, avtokracije politične moči in tehnokracije znanosti, ki ji ni mar za etičnost in sočutje." Prav zato je še danes izjemno aktualen.
26. oktobra je minilo 95 let od rojstva Daneta Zajca v Zgornji Javoršici pri Moravčah, zato smo za oddajo izbrali izbor njegovih pesmi.

Interpret: Boris Ostan,
režiserka: Petra Tanko,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
mojster zvoka: Jure Culiberg.
Leto nastanka: 2006.
Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram in Maja Žvokelj.

Glasbena cesta 2.3.1.5. Ronnie Baker Brooks: Blues in My DNA. Preganjanje jesenskih težav ob sočnih skladbah z nekaj dni starega albuma chicaškega mojstra bluza. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/10/24/ronnie-baker-brooks-blues-in-my-dna/