Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušali bomo Mozartov Duo za violino in violo v B-duru, K. 424, Koncert za violino in orkester v C-duru, op. 48 Dimitrija Borisoviča Kabalevskega ter Dvořákovo Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušali bomo Tri skladbe za klavir Emila Adamiča v izvedbi Zorane Cotič ter Slovensko plesno suito Radovana Gobca, ki jo je leta 1976 posnel Simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sama Hubada.

Mehiška avtorica z evropskimi koreninami Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Ustvarjalko smo leta 2012 lahko slišali tudi na ptujskem festivalu Dnevi poezije in vina.

Prevajalka: Marjeta Drobnič;
interpretira: Saša Mihelčič;
produkcija leta 2012.

Poslušali bomo Sonato za klavir št. 3 v fis-molu, op. 23 Aleksandra Skrjabina, Franckov Klavirski kvintet v f-molu, Šest skladb za godalni orkester Marija Kogoja, ki jih je uredil Alojz Srebotnjak, Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40 Dmitrija Šostakoviča ter prvi in drugi stavek iz Korngoldove scenske glasbe Mnogo hrupa za nič op. 11.

Partizanski pevski zbor v letu 2024 zaznamuje že svoj 80. jubilej. Junija letos je svojo okroglo obletnico proslavil s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki ga je posnel tudi Radio Slovenija in s katerega izbrane posnetke predvajamo v tokratni oddaji, ob tej priložnosti pa smo pred mikrofon povabili tudi Jožefa Roškarja, predsednika Partizanskega pevskega zbora.

Matjaž Klopčič se je rodil leta 1934 v Ljubljani. Diplomiral je iz arhitekture, a se je že kmalu posvetil filmu in mu ostal zvest vse življenje, kot režiser in tudi kot profesor na akademiji. Prve filme je posnel na prelomu šestdesetih let. Njegovi najbolj znani celovečerni so Na papirnatih avionih, Sedmina, Cvetje v jeseni, Strah, Vdovstvo Karoline Žašler, Dediščina in Moj ata, socialistični kulak. V Slovenski kinoteki je ta čas na sporedu retrospektiva njegovih filmov, poklonili so se mu tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Leta 1982 je Matjaž Klopčič o svoji ustavrjalni poti razmišljal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

Današnjo oddajo Oddaljeni zvočni svetovi bo njen avtor Tomaž Rauch posvetil ljudski glasbi iz Slovaške, ki jo igrajo na ljudsko glasbilo z imenom fujara.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kaj se je dogajalo na prvi seji Nacionalnega sveta za kulturo? Kdo sta novi nagrajenki Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico in kdo najnovejši Jermanov nagrajenec? Pogledali bomo na razstavo Maksima Gasparija Ustvarjene podobe naroda v Slovenskem etnografskem muzeju. Katere so novosti in vrhunci evropske prestolnice kulture GO! 2025? Simpozij ob 750. obletnici omembe minoritskega samostana v Mariboru.

Glasbena medigra.

18. oktobra leta 1405 se je rodil Enej Silvij Piccolomini, poznejši papež Pij II. Prav na ta dan letos je bila v frančiškanski knjižnici v Ljubljani predstavitev knjige njegovih humanističnih spisov in zapisov o slovenskem ozemlju. Knjigo sta prevedla Anja Božič in Jan Dominik Bogataj, ki sta isti dan prišla tudi v studio oddaje Razgledi in razmisleki. Enej Silvij Piccolomini je bil med vsemi papeži najbolj povezan z današnjim slovenskim ozemljem kot tajnik cesarja Friderika III., škof v Trstu in eden glavnih pri ustanovitvi ljubljanske nadškofije. Bil pa je tudi izobražen humanist in pisatelj – v knjigi najdemo njegova leposlovna dela, kot so Zgodba o dveh zaljubljencih, komedija Hrizida in satira O bedi dvorjanov. O vsem tem se bo Tadeja Krečič pogovarjala z Anjo Božič in Janom Dominikom Bogatajem, prevajalcema in avtorjema izbora besedil.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Predvajamo posnetke s koncerta violinistke Antje Weithaas, violončelistke Marie-Elisabeth Hecker in pianista Dénesa Várjona, ki so 4. septembra letos nastopili v kulturnem centru samostanske cerkve v Traunsteinu na Bavarskem. Uveljavljeni glasbeniki so v sklopu tamkajšnjega cikla Poletni koncerti med drugim izvedli Klavirski trio v G-duru Clauda Debussyja in Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 63 Roberta Schumanna.

Leta 1985 rojena avstrijska pisateljica Birgit Birnbacher je po izobrazbi sociologinja in z družino živi v Salzburgu. Pri literarnih kritikih velja za mojstrico stvarnega jezika in tihe poetike. V svojih delih, za katera je prejela tudi prestižno nagrado Ingeborg Bachmann, se s sočutjem, ki pa se ne sprevrača v patos, posveča družbenim temam. Tako je tudi v njenem tretjem romanu iz leta 2023 z naslovom Od česar živimo. V njem se medicinska sestra Julia po hudi strokovni napaki umakne v rojstno vas na avstrijskem podeželju. Bolna in negotova trči ob dobro znane patriarhalne strukture, iz katerih se je po letih nesebičnega žrtvovanja za družino izvila njena mama in zapustila moža, ki si ne prizna, da je odgovoren za sinovo možgansko zaostalost. V vasi ob jezeru se po srčnem infarktu znajde tudi meščan Oskar, ob katerem začne Julia tuhtati, ali ne bi prisilni umik v okostenelo okolje, prežeto z alkoholizmom in nezaposlenostjo, morda vendarle lahko postal njeno novo življenje. Oskar si je v partiji kart priigral razpadajočo vaško gostilno; kje je v tej igri mesto za Julio?

Prevod Ana Grmek,
interpretacija Nika Rozman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker.
Posneto leta 2024.
Urednica oddaje: Staša Grahek.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Libreto temelji na treh pripovedkah nemškega pesnika in skladatelja E. T. A. Hoffmanna.
Te so predelane tako, da v vsaki kot glavna oseba nastopi pesnik sam. Glavni junak se seznanja ne samo z očarljivimi ženskimi liki – Olimpija, Antonija, Giulietta in Stella pomenijo eno samo žensko – temveč tudi s štirimi enigmatičnimi moškimi poosebitvami zla; v prologu in epilogu je to Lindorf, v 1., 2. in 3. dejanju pa Coppelius, Dapertutto in doktor Mirakel, ki zasledujejo nesrečnega Hoffmanna ter odločilno vplivajo na njegovo življenjsko in umetniško usodo.
Jacques Offenbach se je navdušil nad besedilom, ker je videl v njem najboljšo osnovo za ustvaritev učinkovite fantastično-romantične opere. Čeprav je sicer hitro in lahko ustvarjal, mu tokrat delo ni šlo od rok in je za skladanje Hoffmannovih pripovedk porabil več let. Ob njegovi smrti je bil klavirski izvleček opere dokončan, instrumentiral pa ga je njegov prijatelj Ernest Guiraud, ki je tudi nadomestil govorjene dialoge z recitativi.
Pojejo: Benjamin Bernheim (Hoffmann), Kathryn Lewek (Stella, Olimpija, Antonija in Giulietta), Kate Lindsey (Muza in Nikolaj), Christian van Horn (Lindorf, Coppelius, doktor Mirakle in Dapertutto), Marc Mauillon (Andrès, Cochenille, Franz in Pitichinaccio), Jérome Varnier (krčmar Luther in Crespel), Philippe-Nicolas Martin (Hermann in Schlemil), Michael Laurenz (Spalanzani), Paco Garcia (Natanael) in Géraldine Chauvet (glas Antonijine matere). Zbor Dunajske državne opere in orkester Dunajske filharmonije vodi Marc Minkowski.

Ko pomislimo na povojno slovensko poezijo, je eno izmed imen, ki jih ne moremo spregledati, zagotovo Dane Zajc. Milan Dekleva je pred leti na nekem simpoziju o njem dejal, da "je kot britev oster pesnik duhovno izpraznjenega sveta. Z neverjetno močjo upoveduje resnico lažnega humanizma, avtokracije politične moči in tehnokracije znanosti, ki ji ni mar za etičnost in sočutje." Prav zato je še danes zelo aktualen.
26. oktobra bo minilo 95 let od rojstva Daneta Zajca v Zgornji Javoršici pri Moravčah, zato smo za oddajo izbrali njegove pesmi.

Interpret: Boris Ostan,
režiserka: Petra Tanko,
glasbeni opremljevalec: Marko Stopar,
mojster zvoka: Jure Culiberg.
Leto nastanka: 2006.
Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram in Maja Žvokelj.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.