Nočni program bomo začeli z oddajo Obrazi sosednje ulice. Njen gost Branko Vrblač - Vrba je številnim Mariborčanom bolj znan kot Marija Hobotnica. Pod tem imenom namreč od leta 2013 upravlja profil na Facebooku, k temu pa ga je spodbudilo takratno dogajanje na mariborski občini. Pred slabim letom se je oglasil z novico, da je oslepel. Od takrat so njegove objave namenjene predvsem opozarjanju na težave invalidov.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Človek potrebuje mizo.
Potrebuje jo zato, da se lahko kje ustavi in odpočije. Se nasloni. Se napije in najé. A ne hrane in pijače, za to ne potrebuje mize. Mizo potrebuje zato, da se ob njej z nekom sreča, da se najé njegove bližine. In da ne pozabi, da je nekje prostor, ki je samo njegov, njegov stol, njegov krožnik, njegov pribor.
Zato je večerja eden najpomembnejših dogodkov našega življenja. Pri njej smo namreč dobili dvoje za življenje ključnih stvari: dobili smo dom, dobili smo svoj prostor pri mizi in dobili smo nekoga, ki nam umiva noge, nekoga, ki nas sprejema take, kakršni smo. In dobili smo jih, da bi mogli živeti, ker se brez teh dveh stvari tega preprosto ne da. Človek ne umre, če nima hrane, tudi ne umre, če dela hudo, umre pa, ko nima nikogar, ki bi ga pogrešal, ko ga ni ob mizi.
Od tega pogrešanja živimo.
Pri mizi smo postali družina. Pri mizi smo začeli nekomu pripadati. Zato je večerja tudi v središču krščanstva. Da bi si zapomnili, da imamo ob mizi svoje mesto in da smo ob njej vedno dobrodošli, ne glede na to, kaj smo naredili.
To si človek mora zapomniti. To si mora zapomniti, da bi začel bolj verjeti ljubezni kot zlu, bolj dobroti kot izkoriščevanju, bolj odpuščanju kot maščevalnosti. Da bi lahko preživel od teže življenja, mora imeti to izkušnjo sprejetosti in ljubljenosti, ki sta večji od vsakega njegovega zla, večji od prav
vsake njegove hudobije. Potem človek vedno znova, ne glede na to, v katerem viharju svojega življenja se znajde, zmore pot nazaj, v smeri življenja. Ta spomin je temelj njegove rešitve, je zvezda, ki se ne gane.
Zato Jezus umiva noge ljudem, ki jih ima za prijatelje, istim ljudem, ki ga bodo izdali, zatajili in ga pustili samega. Zato dela dobro ljudem, ki mu delajo slabo. Da bi si zapomnili in da ne bi pozabili, da je njegova ljubezen večja in močnejša od vsakega našega zla. In da bi se zato vrnili za mizo. In si spet
pustili umiti noge. Vsakič znova. Ker je tam naše mesto.
Tako bomo ostali skupnost. Tako bomo drug drugega odreševali. Ko bomo sedeli za mizo, ko bomo samo tam, kjer je naše mesto, takrat bomo tudi drugim za isto mizo začeli umivati noge.
Temu rečemo evharistija. Tej naši družini.

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo, koliko je ura v njihovem kraju.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga.
Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel vstopiti? Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri se bomo dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O položaju žensk v medijih, s posebnim ozirom na zastopanost žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence, se bomo pogovarjali v tokratni Radiosferi. Z nami v studiu bo podpredsednica Združenja ONA VE ga. Mateja Malnar Štembal, iz Škotske pa se nam bo na daljavo pridružila dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu.

November je mesec preprečevanja odvisnosti. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o najbolj dostopni in najpogosteje zlorabljeni psihoaktivni substanci: alkoholu. Šele ko bližnji postavijo ultimat, ima običajno tisti, ki alkohol zlorablja, motivacijo, da preneha pitje. Z nami po deveti uri bo dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kdaj pitje pomeni težavo za nas in okolico? Kako torej prepoznati odvisnost in kako poteka zdravljenje?

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

"Pesem zate - od srca do srca ni samo koncert; je priložnost, da postanete del nečesa večjega, izraz ljubezni, solidarnosti in sočutja." Tako vabijo na dobrodelni koncert za pomoč otrokom z rakom, letos ga bodo izvedli petič, projekt pa je zasnovala gospa, ki je že vrsto let prostovoljka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, za svoje predano delo z bolnicami in bolniki je bila nagrajena s priznanjem predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, letos je bila tudi nominirana za dobrotnico leta v okviru nagrade Ljudje odprtih rok gospa Jolanda Ravnikar. "Prav vsak od nas lahko z majhnim prispevkom pomaga otrokom, ki se borijo z boleznijo," pravi. Zato lahko preživite prijeten gasbeni večer prihodnji četrtek v Festivalni dvorani. Gospa Jolanda Ravnikar je tudi sicer aktivna upokojenka, obiskala jo je Lucija Fatur.

Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadetemu oteče okolica oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica. Stanje je kritično! Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami bo Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Novo zaostrovanje vojne v Ukrajini zaznamujejo navedbe o izstreljevanju raket, ki jih sprti strani do zdaj še nista uporabili. Potem ko so nad Rusijo, poleg ameriških, prvič poletele tudi britanske rakete dolgega dosega, naj bi Moskva prvič izstrelila medcelinsko balistično raketo. Kremelj ni komentiral navedb, je pa predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova danes dejala, da so pripravljeni premisliti o kateri koli realni mirovni pobudi, ki upošteva njihove interese in razmere na terenu.

Drugi poudarki oddaje:
- Zaradi nesreče v Novem Sadu pridržali 11 ljudi, tudi nekdanjega ministra.
- Urad za nadzor proračuna ugotovil neskladnosti v aferi Litijska.
- Nove težave Zdravstvenega doma Lenart zaradi neenotnosti občin.

Drugi poudarki iz oddaje:
-Pred naš mikrofon je stopila županja občine Poljčane Petra Vrhovnik, ki je bila v zadnjem času v medijih povečini omenjana zaradi domnevnega napada nanjo med sprehajanjem psa, vdora v računalnik in zaradi obtožb o nepreglednosti
-Poklicna enota gasilcev v Sežani pridobila štiri sodobno opremljena vozila
-Kakšni so načrti Term Krka v Strunjanu

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Poslanci državnega zbora obravnavajo zakon o kritični infrastrukturi, v katero štejemo predvsem energetske, prometne, telekomunikacijske, informacijske, finančne, zdravstvene in druge sisteme, katerih moteno delovanje bi lahko ogrozilo stabilnost in celo varnost sodobne družbe in države. Kaj vse je kritična infrastruktura, kako jo določati in kako je medsebojno prepletena in soodvisna, tako na evropski kot nacionalni ravni, pa v tokratnem Studiu ob 17-ih.

Gostje:

Boštjan Pavlin, direktor Direktorata za obrambne zadeve na MORS;
dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije;
Robert Slodej, vodja službe za korporativno varnost pri ELES;
mag. Matjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Čeprav čarovniki niso čisto navadni ljudje, tudi oni potrebujejo podstrešje.
Pripovedujeta: Gregor Čušin in Nina Skrbinšek.
Napisala: Bina Štampe Žmavc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Oddajo začenjamo s posnetkom skladbe Stoj še dolgo, Ptuj ponosni v izvedbi Ansambla Jožeta Krežeta s prvega festivala narodnozabavne glasbe s Ptuja, ki je nastal v živo davnega leta 1969, skladba pa je bila seveda nagrajena s prvo nagrado. Nagrad se je pozneje samo na tem festivalu nabralo enajst. Jože Kreže se je žal pred kratkim poslovil od nas, zato mu posvečamo celotno oddajo. Odstiramo del njegove glasbene zapuščine, ki obsega več kot tristo skladb narodnozabavnega in tudi zabavnega žanra, od katerih še marsikatera pozvanja v naših ušesih (Ta vražji telefon, Flosarji ...). Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Alice Munro se je rodila kot Alice Ann Laidlaw 10. julija 1931 v Winghamu v Ontariu v Kanadi. Literarno slavo si je prislužila z opisovanjem podeželskega življenja, večina njenih del je uvrščena v njen domači kraj, v njih pa se osredinja predvsem na medčloveške odnose in eksistencialna vprašanja. Prejela je številne nagrade, tudi Nobelovo in mednarodnega bookerja.

Avtorica scenarija: Miriam Drev,
prevajalci: Miriam Drev, Katja Šaponjič, Jana Ambrožič,
interpretki: Nina Valič in Sabina Kogovšek,
režiserka: Irena Glonar,
napovedovalca: Maja Moll in Igor Velše,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica: Sonja Strenar,
urednici oddaje: Staša Grahek, Ana Rozman,
leto nastanka: 2014.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu Mačahe (2020) so zdaj tu Ljubožerci: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.

Filozofa, pisatelja, prvega med razsvetljenci Voltaira poznamo kot avtorja nekaterih osrednjih besedil francoske in svetovne književnosti. V duhovitem Kandidu, ki ga napisal leta 1759, se je pozabaval z opisom »najboljšega« izmed vseh možnih svetov in nas prepričeval, da je svetovno zlo samo neznaten madež na prelepi sliki tega sveta. Med njegovimi filozofskimi zgodbami, ki so nastale pozneje, pa po duhovitosti, med katero se smehljamo in hkrati stiskamo zobe, izstopa kratek spis, filozofska pripoved z naslovom Platonove sanje.

Igralec Branko Jordan,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2011.