Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Petek, 22. nov. 2024

Prvi • Pet, 22. nov.

00:00
Poročila

00:07
Ponovitev: Kristina Menih

01:00
Poročila

Sobotno branje govori o knjigah na poseben način. Pripoveduje o konkretni knjigi – leposlovni, poljudno-znanstveni ali strokovni – in njenem širšem kontekstu, o dogajanju na literarnem prizorišču in njegovih lavreatih. Za ljudi, ki berejo. Za ljudi knjige. Ob sobotah ob 14.30 na Prvem.

02:00
Poročila

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

03:00
Poročila

04:00
Poročila

05:00
Poročila

05:05
Jutranji program

05:20
Vremenska napoved

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Takole si dostikrat rečem, ponovim pa za našim gimnazijskim učiteljem glasbe, umetnikom komponistom. Prišel je od nekod in kmalu tudi odšel. Nekega dne se mu ni več ljubilo razlagat molovih in durovih lestvic. Usedel se je, izrekel znamenite besede, razgrnil časopis in vso uro bral. V razredu popolna tišina, nerazumljiva za naš čas. To, kar omenjam, se je zgodilo pred več kot 60-imi leti. A čemu čedalje pogosteje mislim nanj? Rada bi iz njegove nenavadne izjave izluščila njegov pravi obraz. Precej kasneje se je razvedelo, da je okusil Goli otok. Od časa do časa je kje pisalo, da je komponiral novo, menda zahtevno glasbeno delo. Potem nekoč kratka osmrtnica. Kaj vse pa vmes, to mi ne da miru. Seveda, saj obstajajo leksikoni in danes imamo najmanj Googla. Nič od tega mi ne razkrije sporočila tistega dopoldneva, ko se je pouk začel ob osmih in ob 12-ih končal in je bil glasbeni pouk na urniku bolj h koncu šolskega dne; klavir samo v bivši kapeli, spremenjeni v večnamenski prostor, naš komponist pa niti enkrat samkrat ni intoniral kakega dura ali pa mola. Kolikor se spominjam. Zdaj pa večkrat ponovim za njim: meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Pač – ob tej pravici se mi redno zatakne. Zakaj neki? Čemu mozgati o človekovi oziroma moji osebni pravici? O človekovih pravicah, zavarovanih pri Združenih narodih, kršene so pa po vsem planetu in pri nas tudi! Kakšna pravica je to, če je ni! Razpoloženje mi z molove lestvice usmeri v durovo Finžgarjeva izkušnja iz zapisov Študent naj bo. Kako naj bi bila nemška voda srednjega spola, če pa vsak ve, da je ženskega: tista voda, gospod profesor! Kljub nesporni resnici je učenček dobil nezadostno, pa si tudi za vekomaj zapomnil, da pravice ni! In si rečem: naj imam pravico, da se mi ne ljubi. V resnici pa mislim na našega glasbenika in na njegovo usodo. Pa na to, kaj sploh ostane učencu od njegovega učitelja. Meni je ostal on kot velika uganka. Toda mar si drug drugemu nismo prav to? Pa dostikrat tudi sebi!

06:00
Poročila

06:08
Jutranji koledar: Jutranji koledar 22. november

06:15
Vreme z meteorologom

Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kakovost počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki je videti kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t. i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti v s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V tokratni Jutranji vremenski fronti bomo govorili o vremenskem dogajanju, ki je konec oktobra zajelo Španijo. Čeprav so močne padavine jeseni nekaj povsem običajnega za ta del Evrope, pa klimatologi opozarjajo, da imajo na tovrstne ekstremne dogodke velik vpliv predvsem podnebne spremembe. O rekordih in dogajanju v Španiji tokrat z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Evropa je na prelomnici. Oslabljena gospodarsko in politično. Na svojem pragu ima vojno, ki traja že dobri dve leti in pol in se v zadnjih dneh nevarno zaostruje. Zdi se, da Evropa ne ve, kaj storiti in da samo čaka, kaj bodo storile Združene države Amerike. In potem je tu še vprašanje, ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost, če na primer ZDA pod Donaldom Trumpom izstopijo iz NATA. Je diplomacija zatajila? O vsem tem bo tekla beseda v tokratni oddaji Ob osmih. Jure Čepin se je pogovarjal s politologom, profesorjem na fakulteti za družbene vede Boštjanom Udovičem.

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

08:48
Obvestila

09:00
Poročila

Še do konca tedna so na portalu Geodetske uprave razgrnjeni Predlogi modelov vrednotenja nepremičnin, vsi lastniki lahko pogledajo, kakšno vrednost so pripisali njihovi nepremičnini z novim modelom, saj so stare vrednosti zaradi skokovitega povečanja tržnih cen zastarele. Na vrednost najbolj vpliva lokacija. Kateri podatki so odločujoči, zakaj je pomembna ocenjena vrednost vaše nepremičnine in kaj storiti, če z oceno nismo zadovoljni? V petkovem Svetovanem servisu bo na vprašanja odgovarjal Tomaž Petek, generalni direktor Geodetske uprave.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

10:00
Poročila

V oddajo Radio Ga Ga − Nova generacija se tokrat vrača koalicija, tako da bodo vodenje oddaje prevzeli Urška, Luka in Matjaž. Kangler in Rožmarin bosta delila nasvete za pravilno kidanje snega, Uroš Slak pa bo gostil strice iz ozadja Milana, Robija in Zorana, ki bodo enkrat za vselej razčistili, kaj so pili na sestanku ob Ljubljanici. Po osnovnih šolah hodi nova skupina ideoloških bojevnikov, imenovana Likovič, Grims, Breznik in Tonin oziroma s kratico LGBT, na teniškem prostoru v Sevnici pa je čez teden na skrivaj potekala mirovna konferenca z eminentnimi gosti. Kaj gradi Jože Potrebuješ, kaj Luka Mesec misli o življenju v mestu in kako zveni nova knjiga Janeza Janše, ko jo prebere Vesna Milek, boste izvedeli v petek dopoldan na Prvem.

11:00
Poročila

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Mednarodno kazensko sodišče je pozvalo države podpisnice rimskega statuta k spoštovanju včeraj izdanih nalogov za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Številne podpisnice rimskega statuta so že sporočile, da sprejemajo odločitev sodišča in jo bodo spoštovale; izjema je tudi tokrat Madžarska.
V oddaji pa tudi o tem:
- Najnovejši osnutek na podnebni konferenci: razvite države bi za podnebne ukrepe namenile 250 milijard dolarjev letno
- Veliko zanimanje za štipendije v deficitarnih pedagoških poklicih
- Darko Jorgić v polfinale sklepnega namiznoteniškega turnirja svetovne serije v Fukuoki

Drugi poudarki:
- Na Krasu v novi vseslovenski akciji pogozdovanja sodeluje več kot 700 prostovoljcev.
- Celjski poklicni gasilci se ob 70-letnici delovanja s posebnim koledarjem priključujejo dobordelni akciji.
- Ptujska knjižnica bogatejša za nov knjigomat.
- Ženski nonet Vitra iz Ribnice praznuje Abrahama.
- Najemnika koče na Hleviški planini imata polne roke dela.

13:53
Osmrtnice, obvestila

14:00
Poročila

Medtem ko Ukrajina z dovoljenjem ZDA že strelja ameriške rakete na rusko ozemlje, so v Rusiji spremenili jedrsko doktrino – Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, če jo podpira jedrska sila, hkrati naj bi zagnali serijsko proizvodnjo mobilnih zaklonišč za obrambo pred jedrskim napadom. Smo se znašli na pragu jedrskega spopada? Na stari celini – razdvojeni in neenotni v odzivanjih na geopolitične napetosti – je po 1000 dneh vojne Evropska unija enotno na strani Ukrajine. Koliko nas loči od tretje svetovne vojne, ko je že skoraj ves zahodni svet vpleten v ukrajinsko-ruski konflikt? Precej manj enotnosti je glede razbijanja po Gazi, kjer Izrael onemogoča humanitarno pomoč civilistom, dobave orožja Izraelu se nadaljujejo, zunanji ministri Evropske unije pa se ne morejo zediniti niti o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, kaj šele o premirju. "Če čutiš svojo bolečino, pomeni, da si živ. Če čutiš bolečino drugega, pomeni, da si človek," naj bi dejal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj, avtor epohalnega dela Vojna in mir. Smo še ljudje?

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:15
Obvestila

17:00
Poročila

Po tisoč dneh vojne v Ukrajini se ta zaostruje in poglablja, s podnebne konference v prestolnici Azerbajdžana pa ni nič kaj dobrih novic za okolje in naš planet. Od domačih tem osvetljujemo sago okrog zaračunavanja omrežnine, proračunske dokumente za prihodnji dve leti in novo zakonodajo s področja zagotavljanja kakovosti v zdravstvu. V evropskih prestolnicah kulture v Novi Gorici in Gorici pa hitijo s še z zadnjimi pripravami na ta kulturni dogodek, ki bo povezal ne le omenjeni mesti, ampak celotno območje. O še kakšnih drugih kot zgoraj omenjenih dogodkih v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

18:54
Obvestila

Do nedelje lahko obiščete 35. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, v soboto pa bodo na zaključni slovesnosti razglasili letošnje prejemnike festivalskih nagrad, tudi nagrade vodomec. Zanjo tekmuje deseterica del, uvrščenih v sekcijo Perspektive – o njih bomo razmišljali tudi mi, poleg tega o retrospektivi v okviru Liffa, posvečeni grško-francoskemu filmarju Costi-Gavrasu in še o treh filmih s festivala: Z ljubeznijo, Hilde, Alfa in Dahomej.

Razočarani velikan zapusti nehvaležne ljudi.
Pripoveduje: Milan Kalan.
Napisal: Lojze Zupanc.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Mirna, jasna, večno lepa ustvarjalnost, brez nepotrebne navlake, ki na dan vleče notranje človeške boje, njegovo temno destruktivnost, psihično-čustvene bolečine, nerazumljive, metafizične in potlačene sanjske usedline, samoiskanja in premišljevanja o smislu.
Takšna naj bi bila umetnost za novo stvarnost, ki je nastala na pogorišču prve svetovne vojne, na opustošeni krajini, ko je po njen kosila epidemija španske gripe. Strah pred širjenjem idej sovjetske revolucije je kaotično stanje bede, smrti in vsesplošnega pomanjkanja še bolj zapletel. To naj bi bila umetnost reda, ki se je ob razvoju tehnike in industrializacije – tudi v Nemčij, potem ko so bile njene vojne reparacije prestrukturirane - v silovitem, pospešenem napredku zlila s tendencami, ki so v duhovnem polju zavračale individualnost človeške izkušnje in razosebljale človeško bit. Mnogi umetniki so zagovarjali nevtralno, neposredno, objektivno prikazovanje resničnosti, drugi pa so se temu posmehovali, čutili skepso in ironijo. Kmalu se tudi v družbenopolitičnih ureditvah v srednji Evropi pokažejo številne razpoke. Iz prikrite realnosti in mnogih nerazrešenih konfliktov se izoblikujejo totalitarizmi in znova izbruhne vojna.
To prikazuje tudi mednarodna razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925-1933), ki jo gosti Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti.
Gosta: direktor te likovne ustanove Goran Milovanovič in višji kustos Miha Colner.

21:00
Poročila

Tokrat predstavljamo Jureta Vrhunca, ki je zaposlen v vodstvu podjetja Jaguar Land Rover oziroma JLR v Angliji. To avtomobilsko podjetje velja za enega od britanskih simbolov in za enega od najpomembnejših britanskih izvoznikov. Velika podpornica podjetja JLR je britanska kraljeva družina, za odnose z njo imajo vzpostavljen poseben oddelek, pravi Jure Vrhunc, ki je v podjetju prehodil pot od razvojnega inženirja do svetovalca v vodstvu. Poklicali smo v Neapelj, kjer je na Univerzi Orientale že 110 let prisotna slovenščina, visok jubilej so zaznamovali s slovesnim srečanjem. Slovensko društvo Lipa v Prijedoru zaznamuje 20 let sodelovanja z bovško občino, prav tako 20 let praznuje slovenska radijska oddaja na postaji Free radio v Prijedoru. V oddaji pa tudi tem, kakšne možnosti za uspeh v tujini imajo slovenski glasbeniki.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

23:00
Poročila

Mineva 180 let od smrti Ivana Andrejeviča Krilova, ruskega pisca basni. Rodil se je leta 1769 v revni družini, imel je le skromno formalno izobrazbo in je že kot otrok začel delati kot uradnik. Pisal je že v najstniških letih. Delal je kot satirični novinar, dokler se ni vpletla vladna cenzura. Leta 1805 je začel prevajati La Fontainove basni, vendar se je kmalu odločil, da bo raje pisal svoje. Z objavo prve knjige leta 1809 je pridobil pokroviteljstvo carske družine in delovno mesto v javni knjižnici v Sankt Petersburgu – tam je delal 30 let. Izdal je še osem knjig basni, vse v verzih. Čeprav si je motive tudi izposojal, na primer pri Ezopu in La Fontainu, jih je obdelal po svoje. Njegove živali so bile vedno prepoznavni ruski tipi.

Prevod Mile Klopčič,
inrterpretacija Blaž Šef,
glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Nejc Zupančič,
režija Klemen Markovčič.
Posneto leta 2014.
Urednici oddaje Vesna Spreitzer in Staša Grahek.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov