Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Madžarski pesnik Endre Ady se je rodil 22. novembra leta 1877, umrl je leta 1919. Bil je vodilna osebnost kulturno-umetnostnega kroga revije Zahod. Zavračal je konzervatizem veleposestniške družbe in slepi nacionalizem, čutil se je pripadnega novim svetovnim gibanjem in se izrekal za demokratične spremembe. Za njegovo pesništvo je bilo pomembno tudi bivanje v Parizu. Poezijo Endreja Adyja sta v slovenščino prevajala Jože Hradil in Kajetan Kovič. Adyjevo pesem z naslovom Himna niču je leta 2004 interpretiral dramski igralec Željko Hrs.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pavel Šivic je bil vsestranska glasbena osebnost: skladatelj, pianist, kritik, pedagog, profesor, esejist in prevajalec. Bil je solist ter član različnih komornih zasedb, pa tudi izredno dejaven publicist - svoje strokovne prispevke je objavljal zlasti v revijah Grlica in Naši zbori, za mladino je pisal v reviji Glasbena mladina, bil je tudi dolgoletni kritiški sodelavec časopisa Delo ter RTV Ljubljana. Ob vsem tem pa je bil predan pedagog, profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani in bližnji sodelavec Društva glasbenih pedagogov Slovenije. Bil je ustanovitelj, predstojnik in profesor oddelka za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo v Ljubljani, predvsem pa je bil izredno plodovit skladatelj. Skladal je simfonije, koncerte, kantate, velika glasbenogledališka dela, samospeve, dela za komorne zasedbe, skladbe za klavir, zborovske skladbe in drugo. Bil je prejemnik nagrade Prešernovega sklada ter Župančičeve nagrade mesta Ljubljana, Prešernov nagrajenec in tudi prvi Kozinov nagrajenec.

Po junijskih evropskih volitvah evropska kadrovska križanka počasi dobiva končno podobo. Prihodnji teden bo Evropski parlament predvidoma potrjeval novo komisarsko ekipo, ki jo je – ne brez zapletov in nenačelnih političnih kupčij – sestavila Ursula von der Leyen. V komisarskem kolegiju bo slovenska komisarka Marta Kos zadolžena za resor širitve in povojne obnove Ukrajine. Kakšni izzivi jo čakajo tako na strani starih članic, ki utegnejo imeti zadržke do širjenja povezave na Zahodni Balkan, in kakšne ovire bodo morale še preskočiti države, ki bi se rade pridružile skupini držav z najvišje razvitimi demokratičnimi standardi na svetu?

Prve minute namenjamo glasbi, ki je nastala v čast sv. Ceciliji. Svetnica v krščanskem svetu goduje na današnji dan in velja za zavetnico glasbe in glasbenikov. Skladbe v čast sv. Ceciliji je v teku stoletij napisalo več skladateljev, med njimi je bil Benjamin Britten. Ta je dolgo želel napisati himno sv. Ceciliji, a je najprej iskal primerno besedilo v latinščini, potem pa je spoznal pesnika Wystana Hugha Audena. Na njegovo poezijo je med letoma 1940 in 1942 ustvaril himno, ki je bila sredi vojne vihre prvič izvedena prek radijskih valov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo skladbe Neslišana zgodba, Hiša iz papirja, Oda gozdu, Črna luč ter Koncertni album št. 1.

Do nedelje lahko obiščete 35. izdajo Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, v soboto pa bodo na zaključni slovesnosti razglasili letošnje prejemnike festivalskih nagrad, tudi nagrade vodomec. Zanjo tekmuje deseterica del, uvrščenih v sekcijo Perspektive – o njih bomo razmišljali tudi mi, poleg tega o retrospektivi v okviru Liffa, posvečeni grško-francoskemu filmarju Costi-Gavrasu in še o treh filmih s festivala: Z ljubeznijo, Hilde, Alfa in Dahomej.

24 let od izida filma Gladiator in kultne glasbe Hansa Zimmerja, je režiser Ridley Scott posnel težko pričakovano nadaljevanje, filmski ekipi pa se je pridružil nov skladatelj.

Z nagrado Grammy ovenčana brazilska pianistka in pevka je izdala že 31 albumov pod svojim imenom. Zaslovela je že v rosnih dvajsetih letih, ko je še kot študentka slovite newyorške akademije Juliard postala članica kultne skupine Steps Ahead.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Celice vseh organizmov - od mikrobov do človeških celic - si lahko predstavljamo kot majhne tovarne. Beljakovine, ki v celicah nastajajo, pa kot obrtnike. Za obveščanje vseh različnih delavcev v tovarni skrbi molekula RNK. Ne le, da nosi informacije za nastanek beljakovin, sama pridno pomaga pri njihovem nastanku in med drugim uravnava izražanje genov. Molekula RNK je tako nepogrešljiv del delovanja celic, znanje, ki ga imamo o njej in njeni vlogi, pa s pridom uporabljamo v medicinske namene. Ena izmed takšnih, prodornejših metod je bila denimo uporaba molekule RNK za razvoj cepiva med pandemijo covida-19. To seveda ni edini možen način uporabe molekule RNK v klinični praksi.
Tokratna gostja Podob znanja, doktorica Tadeja Kuret z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, deluje na presečišču medicine in molekularne biologije. Raziskuje, kako nam lahko molekula RNK pomaga razumeti nekatere vnetne bolezni. Zanima jo tudi, kako lahko molekulo RNK uporabimo v zdravstvu: za diagnostiko bolezni ter nove oblike terapij.

Tokrat bomo predstavili repertoar in glasbenike, ki so nastopili na koncertu, ki je bil 18. julija letos v očarljivem mestu Geisenheim sredi Rheingaua, znanega vinorodnega območja v Nemčiji. V sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala so na ta dan v dvorani kneza Metternicha na gradu Johannisberg nastopili člani godalnega kvarteta Armida: violinista Martin Funda in Johanna Staemmler, violistka Teresa Schwamm-Biskamp in violončelist Peter-Philipp Steammler. Poleg omenjene zasedbe se je ob koncu predstavila še klarinetistka Sabine Meyer.

Kolaž oziroma lepljenka ostaja na površini, asemblaž iz slike naredi skulpturo, jo pomakne v prostor. Kdaj se ji kot sateliti pridružijo samostojni objekti na tleh. A meje so težko določljive. Je pa skoraj vedno prisotno prodiranje čez pravokotni format stenske slike, na njej okvir, kdaj celo zadaj. A zakaj ta želja iti ven iz nje? Morda pa je to skoraj enako razumljivo kot siljenje v vesolje. Vedno znova nas zanima meja, rob, iskanje konca in tistega, kar je za njim. Začetki kolaža, asemblaža, montaže, instalacije segajo globoko v 20. stoletje, v modernizem. O tem, kako žive so te tehnike v sodobni slovenski umetnosti, pa priča velika skupinska razstava v Cukrarni v Ljubljani, ki so jo naslovili Plastenja. Predstavlja produkcijo od 70. let prejšnjega stoletja do danes. Kustosinji sta Mateja Podlesnik in Alenka Trebušak.

Umetnice in umetniki na razstavi: Igor Andjelić, Maja Babič Košir & Nevena Aleksovski, Mirsad Begić, Emerik Bernard, Viktor Bernik, Vanja Bućan, Mito Gegič, Marjan Gumilar, Stane Jagodič, Žiga Kariž, Dušan Kirbiš, Janja Kosi, Marko A. Kovačič, Polonca Lovšin, Mina Fina, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, Ivo Prančič, Adrijan Praznik, Mojca Senegačnik, Small but dangers, Mladen Stropnik, Maruša Štibelj, Andrej Štular, Tugo Šušnik, Terrah, Marko Tušek, Žarko Vrezec, V.S.S.D.

Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega od njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev, kot rdeča nit povezuje osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi.

Interpretinja: Barbara Cerar
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Režiserka: Ana Krauthaker
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Koncert z naslovom Za romantike je bil 15. decembra 2023 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, spored pa so oblikovala dela romantične epohe. Abonmajski večer sta uokvirila deli Petra Iljiča Čajkovskega. Odprla ga je skladateljeva Poloneza in valčkom iz opere Evgenij Onjegin, op. 24, v drugem delu pa je bila na sporedu še njegova mogočna Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36. Med deli Čajkovskega pa je zazvenela še ena mojstrovina, ki je ne slišimo tako pogosto – to je bil Koncert za klarinet, violo in orkester v e-molu, op. 88 Maxa Brucha. Čeprav je to delo nastalo leta 1911, iz njega kipi glasbeni jezik romantike, ki mu je Bruch ostal zavezan.
Kot solista sta se v koncertu predstavila dva glasbenika: priznani klarinetist Massimiliano Miani, sicer tudi član in od leta 2008 prvi klarinetist Orkestra Slovenske filharmonije, in violistka Tomoko Akasaka, ki kot odlična glasbenica slovi tudi po izredni karizmi. Gost tega abonmajskega dogodka pa je še britanski dirigent Douglas Boyd.

Nadaljujemo cikel oddaj posnetkov z letošnjega tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru.
Posvečamo se četrto- in prvouvrščenemu zboru,
dvema akademskima zboroma,
to sta Karel Destovnik – Kajuh iz Celja
in Tone Tomšič Univerze v Ljubljani.

Mineva 180 let od smrti Ivana Andrejeviča Krilova, ruskega pisca basni. Rodil se je leta 1769 v revni družini, imel je le skromno formalno izobrazbo in je pri še kot otrok začel delati kot uradnik. Pisal je že v najstniških letih. Delal je kot satirični novinar, dokler se ni vpletla vladna cenzura. Leta 1805 je začel prevajati La Fontainove basni, vendar se je kmalu odločil, da bo raje pisal svoje. Z objavo prve knjige leta 1809 je pridobil pokroviteljstvo carske družine in delovno mesto v javni knjižnici v Sankt Petersburgu – tam je delal 30 let. Izdal je še osem knjig basni, vse v verzih. Čeprav si je motive tudi izposojal, na primer pri Ezopu in La Fontainu, jih je obdelal po svoje. Njegove živali so bile vedno prepoznavni ruski tipi.

Prevod Mile Klopčič,
inrterpretacija Blaž Šef,
glasbena oprema Tina Ogrin,
ton in montaža Nejc Zupančič,
režija Klemen Markovčič.
Posneto leta 2014.
Urednici oddaje Vesna Spreitzer in Staša Grahek.

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju Henryja Mancinija – letos je minilo sto let od njegovega rojstva. V desetletjih po končani drugi svetovni vojni je napisal glasbo za več sto filmov. Posamezne glasbene teme so postale tudi prepoznavne skladbe, ki so jih za svoj repertoar priredili jazzovski glasbeniki.