Slovenska policija je leta 2017 obravnavala 1600 kaznivih dejanj poslovne goljufije oziroma 3600 klasičnih goljufij. Če obrtnik ali izvajalec dogovorjenega dela ne opravi in tudi ne vrne predplačila, pomeni, da je ali resnično zašel v likvidnostne težave ali da je že od vsega začetka načrtoval, da bo denar pospravil v svoj žep. Plačilna nedisciplina je s kazenskimi ovadbami v zadnjih letih preveč obremenila sodišča, menijo tožilci.

Novomeška policija je pred kratkim prijela Posavca, ki naj bi žrtve ogoljufal za najmanj 70 tisoč evrov. Med drugim naj bi jim obljubljal osebne avtomobile po znatno nižji ceni od tržne. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto France Božičnik je povedal, da je osumljeni verjetno ogoljufal več ljudi, vendar se oškodovanci ne želijo izpostavljati, saj gre za manjše zneske, po nekaj sto evrov. Osumljeni se je ukvarjal tudi z zavarovanji vozil, vendar je zavarovalnicam plačeval samo mesečno zavarovanje, ostali denar pa si je prilastil.

Za poslovno goljufijo do deset let zapora
Kazenski zakonik, 228. člen: "Kdor obveznosti ne izpolni in si zato pridobi premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let. Če dobi veliko premoženjsko korist ali povzroči veliko škodo, je lahko kaznovan z zaporom od enega do desetih let. Če pa je pridobil majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta."

Goljufivi fasader
Fasaderja Erika Zabukovška iz Loč pri Slovenskih Konjicah je zaradi suma goljufije policiji prijavilo 10 oškodovancev. Med njimi je tudi Janez Orehek, ki se je pred letom dni dogovoril za obnovo fasade. Dela naj bi začeli sredi aprila. Z mojstrom sta se dogovorila, da mu bo ob postavitvi gradbenega odra nakazal predujem v višini 40 odstotkov celotnega plačila, to je 6 tisoč evrov. Po nakazilu predujma je Orehek večino časa delal sam: "Na moje vprašanje, kdaj pride ekipa, ker tega ne morem narediti sam, je rekel, da jih bo dobil, da se je nekaj zalomilo." Erik Zabukovšek zdaj dela v Avstriji, kljub najmanj 10 prijavam, ena oškodovanka je vložila tudi tožbo. Trdi, da ima neporavnane račune z zgolj štirimi naročniki. S primerom se ukvarja tudi tržni inšpektorat.

Obremenjena sodišča
V zadnjih letih se je reševanje plačilne nediscipline v preveliki meri preneslo na kazensko pravo, pravi vrhovni državni tožilec Jože Kozina: "Civilni postopek je dolgotrajen, drag in neučinkovit, že ugovor na izvršbo ga lahko podaljša za več let. To dolžniki zaznajo in potem je upnikom težko preprečiti, da bi vlagali kazenske ovadbe, če mislijo, da bi tam hitreje prišli do pravice." Vrhovno sodišče je s t. i. septembrsko sodbo dvignilo raven zaznave preslepitvenega namena, kar za tožilce pomeni več dela v predkazenskem postopku. Kot pravi Kozina, je z vidika dolžnikov izmikanje najslabša možnost, ko obveznost zapade. To vzbudi dvome o njegovi poštenosti in nato je le še korak do tega, da upnik vloži kazensko ovadbo. Te pa so prepogosto nadomestilo za civilni postopek: "Pregon poslovne goljufije bo treba vrniti v okvir gospodarskih oddelkov."

Previdnost je nujna
Vsakršno predplačilo naj spremlja velika mera previdnosti, svetujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Matjaž Jakin: "Nujno je, da se vsaka pogodba sklene pisno. Če je kdo noče skleniti pisno, je to že znak, da z njim ni dobro poslovati." Poslovanje podjetja je pametno preveriti na spletnem portalu Ajpes. Če podjetje v preteklosti ni poslovalo pozitivno ali so opazne težave, je potrebna še večja mera previdnosti. Nikoli nikomur ne izročimo denarja brez dokazila, da smo plačali, četudi smo o njem slišali same pohvale: "Ljudje dostikrat delajo na zaupanje, zanašajo se na govorice in želijo poslovati na črno, kar je za potrošnika slabo tudi zato, ker ne bo imel nobene zaščite, ker ne bo mogel ničesar dokazati, da ne omenjam dejstva, da je delo na črno nezakonito."

Danes v Kodi o poslovnih goljufijah ‒ policija jih je samo lani obravnavala kar 1600. Žrtve iznajdljivih podjetnikov pogosto ostanejo praznih rok, pa čeprav goljufijo prijavijo policiji. Danes bomo pokazali nekaj novih primerov domnevnih goljufij in z gosti z Obrtniško-podjetniške zbornice, odvetnikom in tržno inšpektorico preverili, kje se stvari zataknejo in zakaj država pri preganjanju goljufov ni učinkovitejša. Začnemo ob 17.30 na TVSLO 1.