Zaradi z debelostjo povezanih bolezni, kot so srčni zastoji, kapi in različne oblike rakov, v razvitem svetu vsako leto umre več kot 11 milijonov ljudi. Na drugi strani planeta zaradi premajhnega vnosa kalorij v istem časovnem obdobju umrejo trije milijoni otrok, mlajših od petih let. Absurd sodobnega sveta, ki pušča svoj uničujoči odtis tudi na našem planetu. Množična živinoreja povzroča ogromno porabo vode in ustvari skoraj petino toplogrednih plinov. Zato so znanstveniki iz 16 držav predlagali prvo "dieto za planet", s katero naj bi prepolovili rdeče meso in sladkor, podvojili pa zelenjavo in oreščke. Pa smo Slovenci pripravljeni na take spremembe svojih prehranskih navad?

Znanstveniki so izračunali, da bi morali na globalni ravni prepoloviti količine rdečega mesa in sladkorja, podvojiti pa zelenjavo in oreščke. Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa na dan, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine, in 29 gramov perutnine, kar je na primer poldrugi piščančji ocvrtek. Zmanjšati bi bilo treba tudi vnos škrobnatih živil, kot je krompir, in ga nadomestiti s polnozrnatimi žiti, kot sta ječmen in rjavi riž. Po drugi strani bi morali vsaj podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerka in leča. Povprečni Evropejec poje štirikrat toliko rdečega mesa kot ga predvideva planetarna dieta, trikrat preveč krompirja in dvakrat preveč jajc.

Slovenci smo veliki ljubitelji mesa
Nacionalni inštitut za javno zdravje že dve desetletji spremlja prehranjevanje prebivalcev Slovenije. Dr. Urška Blaznik pojasnjuje, da se splošna slika izboljšuje, uživamo manj sladkih pijač, še vedno pa zaužijemo premalo zelenjave in sadja, preveč mesa, naša hrana je preveč slana in preveč sladka. "Kar mi opažamo, je, da ljudje ogromno vedo o hrani in zelo malo razumejo. Treba je izboljšati tako imenovano prehransko pismenost, torej ljudem pojasniti, zakaj je nekaj dobro in zakaj nekaj ni dobro zanje. Ne želimo, da ta priporočila sprejemajo kot neke nasvete nekih zoprnih zdravstvenih delavcev. Moramo se zavedati, da zdravje ne nastaja v zdravstvenih domovih, ampak nastaja povsod tam, kjer živimo."

Največ prodajo dunajskih zrezkov
Tudi statistični podatki podjetja Slorest, največjega slovenskega gostinskega podjetja, ki se ukvarja zlasti s prehrano na delovnem mestu, so pomenljivi. V svojih restavracijah prodajo skoraj 60 odstotkov mesnih jedi. 14 odstotkov jedi iz solatnega ali sadnega bara, 12 odstotkov prilog, 9 odstotkov enolončnic, le 5 odstotkov brezmesnih jedi in 3 odstotke juh. V Restavracijah 123 gostov največkrat naročijo dunajski zrezek (vsak 20. obiskovalec). Piščančji zrezki se večkrat ponovijo na seznamu najbolj priljubljenih jedi v različnih oblikah ‒ v omakah, pečeni, na žaru itd. Na 3. mestu po priljubljenosti so svinjski medaljoni, na 4. mestu čufti v paradižnikovi omaki, na 6. mestu pasulj s klobaso, na 8. mestu Leskovačke pleskavice, na 9. mestu bograč, na 10. mestu pa ocvrti sir.

Vsak dan bi jedli krompir
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se bolj nezdravo prehranjujejo v vzhodnem delu Slovenije, še zlasti na Koroškem. Diplomirana medicinska sestra in koordinatorka promocije zdravja v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec, Katarina Krenker, ugotavlja, da mnogi ljudje ne zajtrkujejo: "Jedo samo dvakrat na dan in takrat, ko jedo, pojedo ogromne količine mesa in krompirja. Mastna prehrana, bel kruh, tega je preveč. Zelenjave skoraj ni. Moški ne marajo zelenjave. Krompirja pojedo preveč, krompir bi jedli vsak dan." Krenkerjeva je prepričana, da je še vedno veliko ljudi neozaveščenih in ne poznajo škodljivih posledic nezdrave prehrane. Se pa zaveda, da je na Koroškem ogromno brezposelnih in da na zdravo prehranjevanje vplivata tudi izobrazbeni in socialno-ekonomski status. "Zdrava prehrana ni draga," poudarja in dodaja, da za hrano, če kuhamo iz osnovnih sestavin in ne kupujemo pripravljene hrane ali predelanih živil, ne bomo zapravili veliko.

Diete kot modne muhe
Po drugi strani se številni Slovenci, zlasti v prvih mesecih leta, lotevajo različnih diet, da bi oklestili med prazniki pridobljene odvečne kilograme. Še zlasti priljubljena je, kot ugotavlja Katarina Krenker, LCHF ali visokobeljakovinska dieta, ki pa je z vidika zdravja lahko dolgoročno škodljiva. "Živalske maščobe, ki jih v veliki meri zapovedujejo take diete, so aterogene, kar pomeni, da mašijo žile," pojasni Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko. "Težava je tudi v tem, da vse te diete zelo omejijo vnos polnozrnatih žit, stročnic, tudi sadja, torej živil, ki so bogata s hranili, pozitivnimi za naše zdravje. Študije so pokazale, da več kot zaužujemo sadja, več zaužijemo antioksidantov, manjše so možnosti za razvoj številnih rakov, srčno-žilnih bolezni in podobno." Še najbolj sta z vidika zdravja primerni Mediteranska dieta in njena novejša različica – nordijska dieta, ki pravzaprav podobno kot dieta za planet temeljita na zelenjavi in sadju, polnozrnatih žitih, manjši količini rib in mesa, dodaja Nina Zupanič: "Za širšo populacijo sta mediteranska in nordijska dieta tisti, ki zagotavljata največ pozitivnih učinkov na zdravje in pa tudi dolgoročni sta, mogoče se jih je držati na dolgi rok, nista zelo restriktivni."