"Sto metrov od mojega stanovanja je prva Bela hiša, ki je bila sedež Benjamina Franklina. Filadelfija je bila zgodovinsko in kulturno središče ZDA. Tam so bile ustanovljene Združene države Amerike, tam je bila podpisana Deklaracija o neodvisnosti ZDA, tam je danes sloviti zvon, s katerim zvonijo za svobodo po vsem svetu. Eno izmed letal, ki je letelo proti New Yorku, Washingtonu, je bilo preusmerjeno v Filadelfijo. Žal so potniki izvedeli, kaj se dogaja, in se uprli. Letalo je strmoglavilo v nekem gozdu v Pensilvaniji in na našo srečo ni priletelo v Filadelfijo," se dogodkov na današnji dan pred 20 leti spominja direktor za upravljanje naložbenih nepremičnin NLB Skupine Jovica Jakovac, ki je bil v času napadov študent politične ekonomije in političnih ved na Univerzi Temple v Filadelfiji, v državi Pensilvanija.

V Ameriko je odšel kot študent Pravne univerze v Beogradu med Natovim bombardiranjem Srbije leta 1999. Ponosen je na svoje korenine, ki segajo tudi v Belo krajino. Rodil se je v Zagrebu, počitnice preživljal pri babici na Baniji, na Hrvaškem; živel je tudi v Švici, kjer so prej delali njegovi starši, a so se zaradi njegovega šolanja na koncu le zasidrali v Srbiji.

Kako mu izkušnje življenja v različnih okoljih in poznavanje različnih jezikov, običajev in navad pomagajo pri poslih? Katere jezike uporablja banka, ki deluje regionalno? Zakaj Slovenci tujim vlagateljem ne znajo dovolj dobro pohvaliti Slovenije? Odgovore poiščite spodaj ali prisluhnite Jovici Jakovcu v oddaji NaGlas! danes ob 12. 40 na TVS1.

Gospod Jakovac, po rodu ste iz Bele krajine, rodili ste se v Zagrebu, živeli ste v Švici, v Beogradu ste študirali pravo, leta 1999 pa ste se odločili, da boste odšli študirat v ZDA. Zakaj prav tja?
Zelo sem ponosen na svoje korenine. Moji predniki so konec 16. stoletja prišli v Belo krajino. V okolici Črnomlja je več vasi, npr. Miliči, Bojanci, in moji predniki živijo tam že 500 let, od 16. stoletja. Po mamini strani pa sem iz Banije. Po rodu sem Srb iz teh krajev, ki so oblikovali Vojno krajino. Čutim, da pripadam vsem krajem, ki ste jih omenili. Rodil sem se v Zagrebu, v otroštvu pa sem živel tam in v Baniji. Ker so bili starši v Švici, sem tam preživel veliko let, nazadnje pa smo se preselili v Beograd. Tam sem hodil v osnovno in srednjo šolo ter študiral. Ves čas pa sem se oziral proti ZDA. Tedanja jugoslovanska družba se je nagibala bolj proti Zahodu – cenili smo zahodne vrednote in si prizadevali, da bi bili čim bližje tem standardom. Zelo sta mi bili všeč zahodna kultura in umetnost, zato je bila odločitev, da bom šel v ZDA, popolnoma razumljiva.

Danes je obletnica terorističnih napadov 11. septembra, ki so spremenili svet, tudi ZDA. Ko so se zgodili, ste bili tam, v Pensilvaniji. Kako ste jih doživeli?
Težko vprašanje in boleči spomini. Dogodke 11. septembra smo tisti, ki smo bili takrat v ZDA, doživeli popolnoma drugače kot ljudje drugod po svetu. Takrat sem bil v Filadelfiji. Sto metrov od mojega stanovanja je prva Bela hiša, ki je bila sedež Benjamina Franklina. Filadelfija je bila zgodovinsko in kulturno središče ZDA. Tam so bile ustanovljene Združene države Amerike, tam je bila podpisana Deklaracija o neodvisnosti ZDA, tam je danes sloviti zvon, s katerim zvonijo za svobodo po vsem svetu. Eno izmed letal, ki je letelo proti New Yorku, Washingtonu, je bilo preusmerjeno v Filadelfijo. Žal so potniki izvedeli, kaj se dogaja, in se uprli. Letalo je strmoglavilo v nekem gozdu v Pensilvaniji in na našo srečo ni priletelo v Filadelfijo.
A kljub temu se je življenje močno spremenilo. Mestno središče je bilo dotlej vedno odprto, lahko si šel, kamor si hotel, potem pa so postavili barikade. Tako grozljivi dogodki vedno spremenijo življenje. Od takrat je minilo 20 let, spomini pa so še zelo živi.
Tisti dan je bil pri meni na obisku prijatelj iz Beograda, zato sem zamujal v službo. Gledal je televizijo in rekel: "Poglej, nekaj se dogaja." To so bili neposredni televizijski prenosi in videla sva, da prvi stolp WTC gori, nato pa še letalo, ki se je zaletelo v drugi stolp. Bili smo pretreseni. Potem sem se odpravil v službo. Takrat še ni bilo sodobnih spletnih omrežij, kjer bi takoj izvedeli, da nam ni treba iti na delo. Mesto je bilo prazno, mi pa smo se vrnili domov. Po toliko letih je ta dogodek še vedno nezaceljena rana vseh, ki smo ga doživeli. To ne velja samo za žrtve, ampak za vse, ki smo mu bili priča. Spremenil nas je tako ali drugače.

Po 15 letih življenja v ZDA ste se vrnili v Beograd, spoznali ženo, zasnovali družino, potem pa sta se z ženo odločila, da se preselite v Slovenijo. Zakaj prav v Slovenijo?
Bila je najina izbira. Imel sem srečo, da sem spoznal ženo in dobil otroka. Bili smo veseli, da smo lahko izbirali med več državami, tudi Srbijo, ki jo imamo radi, in našim mestom Beogradom. Zelo pomembno je bilo to, kje bi otroka imela najboljšo prihodnost. Medtem sem spoznal kolege iz Nove Ljubljanske banke. Ponosen sem, da delam s tako čudovito skupino. Priporočali so mi, naj razmislim o priložnosti. Pred tem sva bila z ženo v Ljubljani in Bohinju. Kljub svojim koreninam prej nisem imel veliko možnosti potovati po Sloveniji. Nad tistim, kar sva videla, sva bila navdušena. Zdaj, po sedmih letih, menim, da je Slovenija ena najlepših držav na svetu. Povsod na Balkanu je nedvomno čudovito, toda tak odnos do otrok in take možnosti za šolanje je težko najti drugje po svetu. Pa tudi mi iz jugovzhodne Evrope smo vedno dobrodošli v Sloveniji, ker pripomoremo k boljšemu tukajšnjemu življenju. Za nas je bila to naravna izbira.

Ste strokovnjak za nepremičnine in delujete v mednarodnem okolju. Pogosto predstavljate svojo banko v tujini, sodelujete tudi z agencijo Spirit. Kaj rečete tujcem in kako poteka poslovna komunikacija v banki glede na to, da poslujete v več državah hkrati?
V banki uporabljamo tri jezike, slovenščino, ki jo dobro razumem, srbohrvaščino, ker smo regionalna skupina, ki se širi, in angleščino. Seveda imamo veliko strank iz tujine, pa tudi nekateri člani uprave so tujci. Vsi ti jeziki se pri nas uporabljajo enakovredno. Ko govoriva o predstavitvi Slovenije … Tisto, kar se pogosto naučite v ZDA, kar pa nam starejšim morda ni bilo globoko vsajeno, je, da morate predstavljati svojo državo in pridobivati vlagatelje. Pogosto se mi zdi, da se domačini v Sloveniji morda ne zavedajo, kako lepa je njihova država in kaj vse lahko ponudi. Med drugim je moja naloga, da iskreno opozorim na resnične vrednote, ki jih ponuja Slovenija, in kritično presodim, kaj se da izboljšati. O tem lahko povem več anekdot. Na primer, ko sem v nekem tujem naložbenem skladu govoril o tem, da je Slovenija prelepa država in kaj vse lahko ponudi, je najstarejši gospod rekel: "Vi niste Slovenec."

Zato, ker razmišljate pozitivno.
Res gledam na življenje pozitivno, vendar sem prepričan, da lahko Slovenija poleg naravnih lepot in čudovitih ljudi ponudi še marsikaj, česar tujci ne poznajo.

Samo pohvaliti se je treba.
Seveda.

Zanimivo je, da predstavljate tudi vrednote republikanske stranke v Sloveniji. Kako se je začelo in katere so te vrednote?
Z nekaj prijatelji smo ustanovili Republicans Overseas in v Washingtonu dobili pravico širiti vrednote republikancev v Sloveniji, kot so družina, omejena oblast, svoboda, ki jih ZDA že 200 let širijo po vsem svetu, poglavitni namen pa je pridobiti Američane, ki živijo v tujini, ter Slovencem in tujim državljanom v Sloveniji predstaviti te vrednote. Verjamemo v vrednote republikanske stranke, da je družina temelj družbe, da je svoboda tisto, za kar so se bojevali naši predniki, in da tega ne smemo pozabiti. Vrednot je seveda veliko več.