Slovenije je pred natančno 15 leti postala polnopravna članica severnoatlantskega vojaškega zavezništva Nato, ki sicer letos praznuje 70 let svojega delovanja. Prizadevanja za vstop v severnoatlantsko zavezništvo so se sicer začela že kmalu po osamosvojitvi, leta 1994, ko se je konec marca Slovenija vključila v Partnerstvo za mir (PzM) in še isto leto postala pridružena partnerica v Severnoatlantski skupščini (NAA). Toda pozneje je minilo natančno desetletje, preden je postala polnopravna članica zavezništva.

Slovenija je sicer pričakovala, da bo članica Nata postala že leta 1997, ko so bile v članstvo povabljene Češka, Madžarska in Poljska. Slovenija pa je skupaj z Romunijo ostala pred vrati zavezništva, čeprav so tudi njuno priključitev podpirale številne članice zavezništva.

Tako je morala Slovenija počakati na povabilo vse do leta 2002, ko so načrtovali največjo širitev Nata. Tedaj so bile poleg Slovenije povabljene še Bolgarija, Estonija, Litva, Latvija, Romunija in Slovaška.

Tesno sodelovanje z zavezništvom

Slovenija je sicer v vmesnem času zelo tesno sodelovalo z zavezništvom, saj je denimo leta 1998 v večjem delu Slovenije potekala do tedaj največja Natova vaja zunaj tedanjega območja zavezništva, na kateri je sodelovalo več kot 6.000 vojakov iz držav članic zveze Nato in partnerskih držav in odprla svoj zračni prostor za prelete zračnih plovil zveze Nato, ki so to izkoriščala med bombardiranjem ZRJ-ja pred dvajsetimi leti.

Pred uradnim vstopom v zvezo Nato je v Sloveniji nekoliko upadlo navdušenje nad članstvom v zavezništvu, kar se je odrazilo tudi na referendumu o vstopu v Nato. Na njem je glasovalo nekaj več kot 60 odstotkov volivcev, od katerih je bila nekaj več kot tretjina (33,92 odstotka) proti članstvu Slovenije v Natu.

Po potrditvi na referendumu je Slovenija 29. marca 2004 v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo NATO.

Toda glede na stanje Slovenske vojske in številnih težav, s katerimi se ubada, od pomanjkanja kadra naprej, se zdi, da je Slovenija pozneje kar pozabila na razvoj svojega obrambnega sistema. Obrambni minister v času vstopa Slovenije v Nato Anton Grizold je tedaj napovedoval, da bo Slovenska vojska v prihodnosti imela približno 14.000 pripadnikov, od katerih bo najmanj 8.500 poklicnih.

Trenutno profesionalni del Slovenske vojske, glede na podatke na njeni spletni strani, predstavljajo 6.603 pripadniki, skupaj z uslužbenci. Pripadnikov pogodbene rezerve pa je 830. Slovenija tudi spada med države članice Nata, ki zapravljajo najmanj denarja za vojsko in njeno oborožitev (približno enak odstotek BDP-ja so denimo leta 2017 namenile Madžarska, Češka, Albanija, Italija, Belgija in Španija), saj za obrambni resor letno namenja zgolj okoli odstotek svojega BDP-ja. Vendar se je to zgodilo šele v zadnjih letih, medtem ko je bil ta delež v preteklosti, še posebej v obdobju gospodarske krize, še nižji.

Sodelovanje za zdaj pozitivno

Slovenskih 15 let v Natu pa strokovna javnost ocenjuje kot pozitivne. "Sodelovanje v Natu lahko ocenjujemo kot večinoma pozitivno, tako v političnem kot v vojaškem smislu. Najbolj pozitivno je članstvo delovalo na Slovensko vojsko, ker je prispevalo k občutnemu dvigu njene profesionalnosti, predvsem k dvigu profesionalnosti častniškega kadra. Prispevalo je tudi k modernizaciji in h krepitvi nekaterih njenih zmogljivosti," je za MMC povedal obramboslovec in predsednik Združenja Evro-Atlantski svet Slovenije Anton Bebler.

Zavezništvo Nato je po njegovih besedah Sloveniji tudi omogočilo, da ne razvija vseh prvin obrambnega sistema, predvsem ne tistih, ki bi bile manj učinkovite ali predrage za Slovenijo kot geografsko majhno državo. "To da smo v zavezništvu, nam omogoča, da praktično nimamo bojnega letalstva, ker Pilatusi pač niso bojna letala. Prav tako nam lajša potrebo po večji vojni mornarici ali glede zagotavljanja varnosti na obali. Omogoča nam tudi, da nimamo prave protiletalske in protiraketne obrambe. Imamo tudi relativno skromen obrambni proračun, tudi predvsem zaradi sodelovanja s sosednjimi državami, ki recimo skrbijo za nadzor nad zračnim prostorom. To so vse prednosti, ki smo jih uživali in jih še uživamo v teh 15 letih," našteva.

Slovenski prispevek zavezništvu

Med pozitivne plati slovenskega članstva uvršča tudi izkušnje vojakov v misijah ter sodelovanje slovenskih političnih predstavnikov na debatah o pomembnih globalnih zadevah, na katerih najbrž ne bi sodelovali, če ne bi bili člani zavezništva. "Tudi to je pozitivna izkušnja. Članstvo v Natu je tudi delno dvignilo ugled naše države v svetovni politiki in ji dalo simbolno vlogo," dodaja.

Slovenski aktivni prispevek zavezništvu Nato je, kot pravi, sicer relativno skromen, tudi zaradi velikosti države in siceršnjega vojaškega potenciala. Vendar koristen in viden v nekaterih segmentih delovanja zavezništva, še posebej v odnosu do Balkana in JV Evrope.

"Slovenija je bila zelo aktivna pri promociji vključevanja drugih držav JV Evrope in Balkana v zavezništvo Nato, Hrvaške, Črne gore, Albanije in tudi Severne Makedonije. Širitev zavezništva v tej smeri nedvomno krepi našo varnost in je koristna z vidika nacionalnega interesa," poudarja.

Glede sodelovanja pripadnikov Slovenske vojske v mednarodnih misijah, ki potekajo v okviru zavezništva Nato, pa Bebler meni, da je Slovenija največji prispevek dala v opuščeni misiji Sfor v BiH-u. Predvsem je bil kakovosten z vidika delovanja obveščevalne službe, slovenskih vojaških obveščevalcev, ki so zaradi poznavanja terena in jezika bili zelo koristni za celotno misijo Sfora, kar so priznavale tudi drugi članice zavezništva.

Podobno je po njegovem mnenju tudi z misijo Kfor na Kosovu, kjer je Slovenija prisotna z okoli 300 pripadniki kontingenta, kar je v primerjavi z drugimi državami, ki prispevajo svoje vojake, sorazmerno precej številčnejši prispevek.

"Če primerjamo številčnost Slovenske vojske, smo zelo visoko, saj na misijah dosegamo od 8 do 10 odstotkov aktivnih pripadnikov SV-ja, kar je visok odstotek. To je mogoče tudi zaradi majhnosti Slovenske vojske. Vendar je zraven in je po absolutnih številkah primerljiva z drugimi državami članicami na misijah," še ocenjuje slovenskih prispevek zavezništvu Anton Bebler.