Varčevalni zakon iz leta 2012 je drugi dan novoletnega praznovanja ukinil, s čimer je želela takratna druga vlada Janeza Janše prispevati k višji gospodarski rasti. A pet let pozneje se je znova vrnil na seznam praznikov in dela prostih dni.
Letos sicer pade na nedeljo, nam bo pa prihodnje leto znova podaljšal novoletni konec tedna.
Predlogi za ukinitev 2. januarja kot dela prostega dne se pojavljajo tudi v času tretje Janševe vlade. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na družbenem omrežju Twitter novembra lani zapisal, da bi moral biti namesto 2. januarja državni praznik in dela prost dan 6. januar. Katoličani na ta dan namreč praznujejo praznik Svetih treh kraljev. V nekaterih evropskih državah ga praznujejo, na primer na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji.
2. januar je poleg Slovenije praznik še v nekaterih drugih državah, na primer v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Škotskem.
Vsak delovni dan poveča rast BPD-ja za 0,1 odstotne točke
Pobudniki novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je bila v državnem zboru sprejeta decembra leta 2016, s katero je 2. januar znova postal praznik, so poudarjali prednosti pri vračanju tradicije dvodnevnega novoletnega praznovanja. Ljudje so ga navajeni in tako je bilo uveljavljeno vse od leta 1955, so izpostavljali.
Nasprotniki iz gospodarstva pa kot argument navajajo statistične podatke, po katerih v povprečju vsak delovni dan poveča rast bruto domačega proizvoda za 0,1 odstotne točke. To sicer po pojasnilih statistikov velja ob predpostavki nespremenjenih preostalih pogojev, torej ne glede na to, za kateri dan v tednu in v letu gre.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje