Svetovni dan boja poti revščini bo letos potekal v senci napovedanih podražitev hrane in energentov.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je lani znašala 12,4 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več kot leto prej. To pomeni, da je moralo z manj kot 739 evri na mesec preživeti približno 254.000 prebivalcev. Tveganju socialne izključenosti je bilo medtem lani izpostavljenih 15 odstotkov prebivalcev oz. vsak sedmi prebivalec, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Med 254.000 osebami, ki so lani tvegale revščino, je bilo 97.000 ali 19,5 odstotka vseh upokojencev. Skoraj 40.000 upokojencev živi z manj kot 500 evri pokojnine na mesec, nekaj manj kot 30 odstotkov pa jih živi z manj kot 700 evri, kažejo podatki Sursa. Revščina še posebej ogroža starejše ženske. Delovno aktivnih je bilo 46.000, brezposelnih pa 38.000.

Sorodna novica "Z malo ali nič lažje preživiš na podeželju kot v mestu, tam je več lakote"

Glede na starost se je stopnja tveganja revščine znižala za stare od 25 do 29 let in za stare 75 let ali več. Prav tako se je znižala za gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, za enostarševska gospodinjstva in za gospodinjstva vsaj treh odraslih brez vzdrževanih otrok.
Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila lani najvišja v koroški, najnižja pa v posavski statistični regiji.

Kot pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina, revščina v družbi blaginje ni dopustna. Po njegovih besedah je nujno vlagati v javno dostopno zdravstvo in šolstvo, ko dosegljivost storitev ne bo odvisna od višine posameznikovih sredstev, in poskrbeti, da bodo ljudje za svoje delo dostojno plačani. Prav tako so nujni programi socialnega vključevanja in skupnostne skrbi, več pozornosti pa mora država nameniti tudi ustrezni stanovanjski politiki, je naštel.

Stiske ljudi, ki jih je epidemija še povečala, opažajo tako v nekaterih nevladnih organizacijah. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje in Unicef Slovenija v praksi vidijo velike težave, ki jih po njihovem mnenju brez konkretne pomoči vlade ne bo mogoče odpraviti. Po pomoč se vračajo družine, ki so jim pomagali med finančno krizo, izpostavljajo v ZPMS-ju, Unicef pa kot nedopustno navaja, da je lani pod pragom revščine živelo 41.000 otrok.

Akademija za socialne vede medtem ugotavlja, da je država pri odpravljanju socialnih stisk brez koncepta in da to področje zapostavlja 30 let. Tako aktualna vlada kot vse prejšnje po njihovem mnenju pri reševanju težav ne vidijo dlje od proračunskih omejitev in manjših sprememb zakonodaje.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v poslanici ob mednarodnem dnevu izpostavil, da je vlada z ukrepi za zajezitev epidemije pomagala ljudem preživeti z različnimi dodatki, transferji, zamiki rokov plačila in oprostitvami plačila, s predlogi novel zakonov, ki so že poslani v obravnavo na vladi, pa bodo omogočili pravičnejši sistem socialnih transferjev, trg dela bo še učinkovitejši, brezposelni pa bodo prišli do dela še hitreje.

V EU-ju je lani glede na podatke Eurostata na pragu revščine oziroma socialne izključenosti živelo več kot petina prebivalcev.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini, da bi opozorili na težavo revščine v svetu in spodbudili dejavnosti za njeno zniževanje.