Ker lahko premika samo prste na eni roki, namreč 24 ur na dan potrebuje osebnega pomočnika. A videti je, da mesta za fanta z veliko volje do življenja ni, je za TV Dnevnik poročala Urša Srdič. Mati, ki je ves čas skrbela zanj, je zbolela za rakom in začasno so ga sprejeli v rehabilitacijski center Soča.

Ni prostora in volje
"Odkar sem v Soči, pošiljamo prošnje po domovih za upokojence in me bolj ali manj povsod zavračajo zaradi starosti, zaradi nezmožnosti," je dejal. V društvu distrofikov mu niso pripravljeni pomagati, pravi. Država mu je ponudila namestitev v zavodu Ponikve, kar pa je zanj, kot pravi, zadnja postaja.

V Ponikve ne gre
"V tem zavodu so trije distrofiki, ki že, kolikor sem slišal, več časa vegetirajo in dobesedno nimajo perspektive ne za delo, ne za življenje, ne za nič. V Ponikve ne grem in v kakšne posebne zavode tudi ne, ker ni mesta in kamor ne spadam. Tam me ne bodo videli," je odločen.
Angažiral se je prijatelj
Zato se za streho nad njegovo glavo zdaj prizadeva njegov prijatelj, ki skuša ljudi prek družabnih omrežij pozvati, naj pomagajo.

"V tem času, ko imamo neke Facebooke, ko lahko to zgodbo podelimo, mislim, da ne bi smelo biti težav najti, recimo, 1.000 ljudi, ki bi lahko redno mesečno prispevali, dokler njegova situacija ni rešena, potem ko je pa njegova situacija rešena, se pa, jasno, lahko pomaga nekomu drugemu," pojasni.
Jasno pa je, da bo treba zadevo reševati sistemsko, saj namestitev za distrofike v Sloveniji ni. Življenje za zidovi zavoda pa je za človeka s toliko volje do življenja enako kot smrt.