Prvih osem let je SNS vodil Venčeslav Japelj. Po njegovih besedah se je leta 1989 med slovenskimi novinarji porodila zamisel o ustanovitvi novinarskih sindikatov. Najprej so 22. septembra 1989 v Kopru ustanovili Sindikat primorskih novinarjev, prvi "novi" novinarski sindikat v tedanjem socialističnem svetu.

Hitro so sledile ustanovitve novinarskih sindikatov v nekaterih večjih slovenskih medijih. Ob sodelovanju kolegov iz ljubljanskih in mariborskih uredništev je bila vloga nosilca združevanja zaupana primorskemu sindikatu. Tako so 6. marca 1990 v Kopru ustanovili SNS. Njegova osrednja naloga je bila uveljavitev kolektivne pogodbe za poklicne novinarje.

Po Japljevih besedah se je SNS z veliko energičnostjo lotil vzpostavljanja potrebnih mehanizmov in si zagotovil najnujnejšo gmotno podlago za izpeljavo ključne naloge. Kljub oranju ledine in številnim oviram je decembra 1991 dosegel podpis kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, prve poklicne kolektivne pogodbe v Sloveniji.

Med dosežke zadnjih desetih let v SNS-ju uvrščajo zlasti pravno pomoč in financiranje številnih postopkov, v katerih so obvarovali pravice zaposlenih, v več primerih tudi odpuščenih novinarjev. S sistematičnim financiranjem postopkov za zaposlitev pogodbenih novinarjev pa so pripomogli k oblikovanju pozitivne sodne prakse na področju prikritih zaposlitev. Ob tem so v sindikatu poudarili, da se je število prekarno zaposlenih od leta 2000 potrojilo.

V SNS-u so ob obletnici opozorili, da bosta sindikalna organiziranost in solidarnost ključni tudi v bitki za novo nacionalno kolektivno pogodbo v razmerah, ko na delodajalski strani nimajo reprezentativnega sogovornika na ravni države in zato ni niti dialoga.

Spomnili so, da je nacionalna kolektivna pogodba eden izmed avtonomnih delovnopravnih predpisov z najdaljšo veljavnostjo. Med letoma 2013 in 2017 je trajal kolektivni spor o veljavnosti, ko je v tožbi enega podpisnikov nacionalne pogodbe na delodajalski strani, medijske zbornice, sodišče odločilo, da je poklicna kolektivna pogodba, podpisana decembra 1991, veljala do maja leta 2009. Od decembra 2018 je veljavnost odpovedi kolektivne pogodbe v ustavni presoji, so zapisali.

"Pogled na slovensko medijsko in medijsko-sindikalistično sceno 30 let po ustanovitvi Sindikata novinarjev Slovenije ne razveseljuje. Soočamo se z najresnejšo krizo tradicionalnih, predvsem tiskanih medijev in novinarstva. V primerjavi z današnjimi razmerami so bile tiste izpred treh desetletij čista romantika," je poudaril Japelj.

Takrat so po njegovih besedah novinarji z organiziranjem v sindikate začeli razreševati temeljna vprašanja poklica: "Premogli smo optimizem in veliko energije, a tega goriva je z leti začelo zmanjkovati, hkrati pa so se začeli kopičiti problemi, saj so družbena razmerja postajala vse manj naklonjena novinarski stroki, nove tehnologije pa so razbile dotedanje vzorce javnega obveščanja."

"V situaciji, ko nimamo nacionalne kolektivne pogodbe, delodajalci pa o njej nočejo niti slišati, na drugi strani pa novinarji ne premoremo kaj prida medsebojne solidarnosti in pripravljenosti za odločnejše nastopanje, ne vidim svetlobe v tem predoru," je opozoril Japelj. Kot trenutno kaže, se po njegovi oceni razmere za novinarstvo in novinarje lahko samo še poslabšajo.