Revščina najbolj ogroža starejše, saj znaša povprečna pokojnina 610 evrov, že zdaj pa so transferji, usmerjeni v pokojnine, reševali skoraj 50 odstotkov revščine pri ljudeh, starih nad 64 let. Približno 280 tisoč ljudi prejema tovrstne pokojnine. Če bo pokojninska reforma sprejeta v predlagani obliki, bomo dobili še 100.000 novih revnih. Trenutno stopnja revščine pri starih nad 64 let znaša 32 odstotkov, brez transferjev pa bi lahko poskočila na 48 odstotkov, napoveduje v pogovoru za MMC Bojan Regvar.

Socialne službe imajo stik skoraj z vsakim drugim državljanom, kar že, tako Regvar, presega normalne okvire delovanja neke evropske družbe. Na posameznega socialnega delavca se obrača preveč uporabnikov, prav tako pa kar 95 odstotkov svojega časa namenjajo administriranju vlog. Časa za strokovno delo pa skoraj ni. "Socialne transferje je treba poenostaviti," poziva Regvar. V Sloveniji je bilo v letu 2011 že 386.000 ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost. "Stanje pa se samo še poslabšuje."

Racionalizacija med tehničnimi in administrativnimi delavci
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davor Dominkuš preveliko administriranje pojasnjuje z dejstvom, da se je letos začel izvajati zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki pa je velika sprememba. "Že v drugi polovici leta ugotavljamo, da se postopki zmanjšujejo, se racionalizirajo in se birokratsko delo zmanjšuje," pa je v pogovoru za MMC svojo perspektivo razmer opisal Dominkuš. Napovedal je, da rešitve, ki jih pripravljajo na ministrstvu za prihodnje leto, gredo v to smer. "Centrom za socialno delo je treba dati nov zagon, izhodišče njihovega dela je strokovno delo," trdi Dominkuš in dodaja, da odpuščanj med strokovnimi delavci ne bo, da pa so mogoče racionalizacije med tehničnimi in administrativnimi delavci.

Dominkuš: Vlada se trudi
Na kritike iz vrst predstavnikov socialnega varstva v povezavi z varčevalnimi ukrepi pa Dominkuš odgovarja, da se vlada zaveda, da se revščina v Sloveniji povečuje, "a je še bistveno manjša kot v drugih evropskih državah". "Reforme bi morale iti v dve smeri - zagon gospodarstva, druga smer pa je, da se sredstva, ki se namenjajo sociali - namenjajo res tistim, ki jih potrebujejo. Zavedamo se, da rasti gospodarstva ne bo v hitrem, zato je treba z ukrepi za zmanjševanje tveganja revščine, oporo in pomoč najbolj socialno ogroženim delati zelo racionalno. Tega se zavedamo in se zelo trudimo," ocenjuje Dominkuš.

Vlada varčuje pri gluhih
Varčevanje so na svoji koži občutili tudi ljudje s slušnimi težavami. Predsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Frida Planinc v pogovoru za MMC navaja, da je ministrstvo za delo brisalo s seznama pripomočke, kot so svetlobni zvonec (stane 120 evrov) in računalnike (okrog 450 evrov). Približno 900 gluhih, ki imajo pravico do tolmača, ga lahko pokliče prek klicnega centra, ki ga financira država. A kaj ko se do klicnega centra vstopa le prek računalnika, ki pa ga ministrstvo nima več na seznamu priznanih pripomočkov. "Zakon o izenačevanju možnosti invalidov je res bil sprejet, a je mrtva črka na papirju, saj pravilnik, ki našteva nujne pripomočke, še vedno nima podpisa ministra," ponazarja težke razmere Planinčeva, ki je prepričana, da bi gluhim, ki slabo tudi pišejo, računalnik zelo pomagal pri komunikaciji.

Karitas: Novi obrazi revščine
"Opažamo nove obraze revščine, na nas se obrača vitalni del populacije, ki je izgubil službe ali so njegovi prihodki precej manjši," opisuje za MMC Imre Jerebic, tajnik Karitasa. To je bilo videti ob začetku šolskega leta in se bo ponovilo pred zimo, ko si ljudje želijo ustvariti ozimnico. Na Karitas se obračajo tudi starejši, tudi tisti, ki ne potrebujejo materialne pomoči, ampak so osamljeni, potrebujejo druženje, ker ni več primarne družinske ali sosedske mreže - tudi to je drugi obraz revščine, našteva Jerebic, ki v tržno naravnani družbi poziva k učenju solidarnosti.

Ljudje zapuščajo domove za ostarele, ker si jih ne morejo več privoščiti
Direktorica Zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Mateja De Reya je opozorila na izjemno visoko tveganje revščine tudi pri invalidih in njihovih družinah, ki so jim varčevalni ukrepi znižali prejemke. Tudi Boris Koprivnikar iz Skupnosti socialnih zavodov je opozoril, da je domove za ostarele na Štajerskem, v Prekmurju in ponekod na Dolenjskem zapustilo že približno deset ljudi. Čeprav oskrbo še potrebujejo, si te preprosto ne morejo več privoščiti.