Pred natanko 50 leti je v koprsko pristanišče prispel 135-metrski čezoceanski parnik Gorica - prva ladja, ki jo je sprejela danes pomembna gospodarska družba.

Gorica, last slovenskega ladjarja Splošne plovbe iz Pirana, je v dneh pred slavnostnim prihodom v Koper tovor odložila v beneškem pristanišču in se ustavila v Piranu na "olepšavi". Nazadnje jo je ob prihodu pričakala 3.000-glava množica.
Gorici je v pol stoletja sledilo več kot 30.000 plovil, ki so v edinem domačem pristanišču pretovorila blizu 220 milijonov ton različnega blaga z vseh koncev sveta.

Zgodba se je kljub vsemu začela leto in pol pred pripljutjem Gorice. Leta 1957 je bilo ustanovljeno Pristanišče Koper. Sesalni bager Peter Klepec je začel izkopavati morsko dno na severni obali mesta. Današnje ime je družba Luka Koper (ki je 50. letnico praznovala pred časom) dobila leta 1961, dve leti pozneje pa je bila ustanovljena carinska cona. Leta 1967 je podjetje kot investitor končalo gradnjo 31 km dolge železniške proge Koper-Prešnica, kar je omogočilo vključitev Luke Koper v evropski železniški sistem.
Postopen razvoj
Terminal za naftne derivate je začel obratovati leta 1968, terminal za kemikalije pa leta 1972, ko so bile povečane tudi kapacitete za pretovor in skladiščenje lesa. Leta 1973 je promet dosegel skoraj dva milijona ton. Takrat so se pojavili prvi transportni zabojniki. Leta 1974 je bila vzpostavljena prva kontejnerska linija za Sredozemlje. Obala kontejnerskega terminala, ki je bila grajena po novi tehnologiji na jeklenih pilotih, je bila dokončana leta 1976, sam terminal pa leta 1979, je zapisano na spletnih straneh Luke Koper.
Leta 1984 so začeli uporabljati terminal za razsute tovore, pozneje pa se je začela gradnja silosa za žita s pripadajočo obalo. Leta 1988 sta bila zgrajena novo skladišče za bombaž in terminal za borate ter fosforno kislino. Leto pozneje sta sledila terminal za olje in terminal za glinico. Proti koncu osemdesetih let je letni pretovor narasel na 5 milijonov ton. Leta 2007 se luka razteza na 272 hektarjih, letni tovor je prvič presegel 15 milijonov ton, letos pa bo privezanih nad 2.300 ladij.

Strateški pomen za slovensko državo
Koprsko tovorno pristanišče je, kot so zapisali na spetnih straneh ministrstva za promet, eno najmodernejših v tem delu sveta in je z okolico povezano s cesto in železnico. Pristanišče, ki je stičišče pomorskih in kopenskih prometnih poti, omogoča mednarodne trgovinske tokove zaradi svoje izredne geoprometne lege ob petem vseevropskem koridorju. Predstavlja konkurenčno prednost za izvoznike in uvoznike iz Slovenije in sosednjih evropskih držav, saj je prevoz tovorov iz Srednje Evrope na Bližnji in Daljni vzhod za nekaj dni krajši kot iz zahodnoevropskih pristanišč.

Na slovesnosti je prometni minister Patrick Vlačič med drugim dejal, da bo prav koprsko pristanišče v prizadevanjih za vzpostavitev Slovenije kot logistične platforme za Srednjo in Jugovzhodno Evropo igralo izjemno pomembno vlogo. Ob tem je izpostavil potrebo po zagotovitvi vzdržne širitve Luke. Prav tako bo, po lastnih besedah, podpiral dokončanje potniškega terminala in razvoj zaledne infrastrukture (novi terminali, dograditve pomolov, železniške in cestne povezave).

Pristanišče in tovor, ki se tako ali drugače znajde v vašem domu, sta na ogled v spodnji fotogaleriji.
L. D.