Louis Braille je brajico razvil na začetku 19. stoletja, prvič jo je predstavil leta 1824 v Pariškem zavodu za slepe in z njo spremenil življenje slepih ter slabovidnih. Foto: Pixabay
Louis Braille je brajico razvil na začetku 19. stoletja, prvič jo je predstavil leta 1824 v Pariškem zavodu za slepe in z njo spremenil življenje slepih ter slabovidnih. Foto: Pixabay

Pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) so v letošnji poslanici ob tem dnevu opozorili na pomen enakovrednega vključevanja slepih in slabovidnih otrok v šolski sistem, saj se ti redno srečujejo z izzivi. Pogosto so soočeni s pomanjkanjem dostopnega gradiva v brajici, kar pa ni edina ovira pri izobraževanju.

Več kot le metoda branja in pisanja

Svetovni dan brajeve pisave oz. brajice zaznamujemo na rojstni dan Louisa Brailla (1809–1852), ki je za slepe in slabovidne pred 200 leti razvil to pisavo in jim tako odprl vrata v svet pisane besede. Sam Braille, ki se je rodil z zdravim vidom, je oslepel pri starosti treh let zaradi posledic nesreče.

Brajica je več kot le metoda branja in pisanja, za slepe in slabovidne pomeni tudi simbol neodvisnosti in enakopravnega vključevanja v družbo.

Kanal, ki gradi most do sodelovanja v življenju skupnosti
"Čeprav živimo v družbi, ki se deklarativno zavzema za inkluzijo, pogosto pozabljamo na dejansko izvajanje obljub: odločevalci namreč brajico vse prepogosto vidijo kot obrobno zadevo, ki zahteva posebej 'ozko' financiranje in strokovni pristop, namesto da bi bila prepoznana kot nepogrešljiv kanal, ki gradi most do enakopravnega sodelovanja v življenju skupnosti," je poudarjeno v poslanici.

Težava tudi v pomanjkanju pozornosti odgovornih
Pri ZDSSS-ju ob tem opominjajo na dejstvo, da se izobraževalne ustanove, ki bi morale poleg sodobnih pripomočkov zagotavljati tudi ustrezno usposabljanje za branje in pisanje v brajici, spoprijemajo s pomanjkanjem sredstev in kadra ter tudi pozornosti odgovornih. Težava je tudi v pomanjkanju sistematičnega vlaganja v dostop do knjig in drugega učnega gradiva v brajici ter ustvarjanja novih vsebin.

Le če naša družba prepozna enkratno vrednost brajeve pisave in ji nameni ustrezno mesto, lahko slepi in slabovidni uresničujejo pravico do izobraževanja, dela in kulturnega izražanja. V poslanici zato pozivajo: "Vprašajmo se, ali smo kot družba pripravljeni stopiti korak dlje in izreči jasno zahtevo: ne gre le za simbolno priznanje, ampak za konkretne rešitve, zakonodajo in finančne spodbude, ki bodo slepim in slabovidnim zagotovile sistematičen ter nemoten dostop do informacij in priložnosti za polno udejstvovanje."

Svetovni dan brajeve pisave