Izvršna direktorica Agencije Združenih narodov (ZN) za enakost spolov in opolnomočenje žensk Phumzile Mlambo-Ngcuka je ob dnevu ženk poudarila, da enakost še ni dosežena. Opozorila je tudi, da to zadeva vse generacije, v središču pozornosti pa so mlajše ženske in deklice.

Slovenija je na lestvici enakosti med spoloma Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sicer uvrščena na osmo mesto med 120 državami. Na lestvici od ničelne do 100-odstotne diskriminacije žensk je zabeležen 12,9-odstotni delež diskriminacije. Največjo težavo v Sloveniji pa glede na to lestvico predstavlja diskriminacija znotraj družine.

Med sto ženskami je povprečno 28 takih, ki imajo terciarno izobrazbo, kar je več kot med moškimi. Povprečna mesečna bruto plača žensk pa je bila po začasnih podatkih za leto 2018 127 evrov nižja od povprečja za moške.

Povezovanje različnih generacij

Letošnji mednarodni dan žensk želi v boju za pravice žensk povezati tudi različne generacije. Predstavnice posameznih generacij žensk različno gledajo na položaj žensk danes. Starejše so dejale, da je ženskam zdaj lažje, študentke pa menijo, da imajo ženske danes le na videz enake možnosti, v resnici pa se soočajo s težavami in predsodki.

"Ravno zaradi že dosežene enakopravnosti je treba pozorno spremljati vse mehanizme in prakse, s katerimi nas še vedno prepričujejo o naši manjvrednosti in podrejenosti," je izpostavila programska direktorica Inštituta za preučevanje enakosti spolov Ana Pavlič.

V praksi to po njenih besedah pomeni: ženske so spolno svobodne, a so še vedno spolno nadlegovane, imajo omogočen enak dostop do izobrazbe, a mnenje moških kolegov bo bolj cenjeno, nasilje nad njimi je prepovedano, pa vseeno je bila vsaka druga med njimi do svojega 15. leta že žrtev psihičnega in/ali fizičnega nasilja.

Študentke se ne strinjajo, da je treba potrpeti

Stanovalka Koroškega doma starostnikov v Črnečah Vikica Temnikar je v preteklosti vedno imela občutek, da so bila dekleta in ženske spoštovane. Za dan žena, 8. marec, so jim v tovarni, kjer je bila zaposlena, vedno pripravili program, razdelili rože in tudi naplesali so se, je povedala. Sicer pa je bilo in je še po njenem pomembno tudi to, kako so se ženske same znašle, treba pa je bilo tudi potrpeti. Brez tega ni šlo in tudi nikoli ne bo šlo, je prepričana.

Mlajše sogovornice menijo nekoliko drugače. Zala, ki študira na ljubljanski medicinski fakulteti, denimo meni, da je pokroviteljski in poniževalni odnos do žensk že tako zakoreninjen v delovanju družbe, da ga včasih težko prepoznajo tako moški kot ženske. Ženske so namreč po njenem pojasnilu že vajene šal ali opazk na račun svojega videza, dela ali vedenja.

Študentka Marina z ljubljanske filozofske fakultete je kritična do starejših generacij, ki dekletom svetujejo, naj potrpijo in žaljive seksistične komentarje preslišijo. To je po njeni oceni napačen pristop, saj bi s tem zanikali obstoj težave, namesto da bi jo reševali.

Odnos družbe do žensk je velikokrat ponižujoč in še vedno se številnim zdijo smešne popolnoma seksistične šale, ki pa se kmalu prelevijo v podcenjujoče komentarje, ugotavlja tudi Lucija s pravne fakultete v Ljubljani. To vidi tako v študentskem kot v osebnem življenju. "Enakost očitno ni dosežena," je izpostavila.

Od boja za volilno pravico do zavzemanja za enake možnosti

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbenopolitičnimi okoliščinami, je izpostavila Pavličeva. Pred sto leti je šlo po njenih besedah predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela.

"Gibanja za pravice žensk pa so 50 let pozneje že ugotavljala, da formalnopravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo vprašanja reprodukcije, pravice do splava, varstva otrok in kontracepcije," je naštela.