Ujetniki, nameščeni v nacističnem taborišču v mariborskem Melju, so obnavljali železniško progo pri Ožbaltu, 31. avgusta 1944 pa so ob pomoči partizanske enote in domačinov pobegnili na Pohorje, kjer so se jim pridružili še drugi zavezniški vojni ujetniki.

Na dvorišču kartuzijske pristave v Jurkloštru v občini Laško bo drevi potekala slovesnost ob 80. obletnici prihoda 14. divizije na Štajersko in ustanovitve odborov Osvobodilne fronte v tem kraju. Osrednji govornik na prireditvi bo predsednik SD-ja in gospodarski minister Matjaž Han.

Vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja v drugi svetovni vojni je v želji, da bi pospešilo razmah osvobodilnega gibanja, vojaško in politično trdneje povezalo vse slovensko ozemlje in izkoristilo možnosti za mobilizacijo, ki so na Štajerskem še obstajale, ter sklenilo na Štajersko poslati eno najmočnejših in najboljših enot narodnoosvobodilne partizanske vojske – 14. divizijo, ki so jo sestavljale Tomšičeva, Šercerjeva in Bračičeva brigada, je zapisano na spletni strani muzeja novejše zgodovine Celje.

Na svoj veliki pohod so iz Suhorja v Beli krajini krenili 6. januarja 1944 ter v noči na 7. februar pri Sedlarjevem prešli Sotlo. Približno tisoč slovenskih partizanov je stopilo na štajerska tla, kar je pomenilo prvi prodor zavezniške operativne enote na ozemlje nemškega rajha. Takoj jih je začela zasledovati in napadati številčno trikrat močnejša nemška vojska, dodatno pa so jih izčrpavale še zima, lakota in utrujenost.

Divizija je ob pohodu utrpela velike izgube, saj je izgubila tretjino borcev, poleg tega pa je približno 200 ranjenih in bolnih tovarišev zaupala partizanskim domačijam in partizanskim bolnišnicam na Štajerskem. Kljub drugačnemu nemškemu zatrjevanju ob koncu ofenzive, 26. februarja 1944, divizija ni bila uničena. Še vedno je štela 440 sicer prezeblih in izčrpanih, a za boj sposobnih partizanov, ki so z borci obeh štajerskih brigad ter drugih enot v naslednjih mesecih tvorili srce in okostje prvega množičnega narodnoosvobodilnega gibanja na slovenskem Štajerskem.

Mineva tudi 80 let od prenosa ranjencev iz Primorske in Gorenjske na Notranjsko

V spomin na največjo humanitarno akcijo na naših tleh med vojno bo danes tradicionalni pohod in slovesnost na Vojskem, srečali se bodo ranjenci in osebje partizanskih bolnišnic Franja in Pavla. V nedeljo bo slovesnost še na Mačkovcu pri Postojni.

Pohod po poteh prenosa ranjencev iz Želina na Vojsko neguje spomin na prenos ranjencev iz Gorenjske in Primorske na Notranjsko, ki je bil dolg 140 kilometrov. Zaradi možnosti nastanka druge fronte v Istri in pričakovanih večjih bojev so takrat v vodstvu partizanske vojske sklenili v bolnišnicah Franja in Pavla pripraviti več prostora za morebitne nove ranjence, zato so se odločili težko ranjene poslati v Italijo.

Partizani treh brigad 31. divizije so tako 13. avgusta 1944 pod poveljstvom štaba IX. korpusa na cesti Želin–Cerkno prevzeli ranjence iz bolnišnice Franja in se peš odpravili na težko pot čez Jagršče, Šebrelje, Idrijske Krnice in Oblakov vrh na Vojsko ter Hudo polje. Tam sta se jim pridružila še dva bataljona Bazoviške brigade z ranjenci iz bolnišnice Pavla in bolniki iz premičnih bolnišnic.

Borcem je uspelo skupno 95 ranjencev in bolnikov mimo sovražnikovih postojank evakuirati čez Otlico, Col, Podkraj in Postojnsko do osvobojenega ozemlja Loške doline, od koder so jih z letališča Nadlesk prepeljali na zdravljenje v italijanski Bari.

Spominski pohod, ki ga organizira Združenje borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno v sodelovanju z drugimi veteranskimi združenji in PD Idrija, obsega del te poti pohoda do Vojskega. Na letošnjem, 41. po vrsti, bodo zaznamovali tudi 80-letnico Partizanske tiskarne na Vojskem, enega najbolj avtentično ohranjenih spomenikov iz druge svetovne vojne na Slovenskem. V njej so med septembrom 1944 in koncem vojne tiskali Partizanski dnevnik – tedaj edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja v Evropi.

Pohodniki, pričakujejo jih skupno okoli 150, se bodo zjutraj na Vojsko podali iz treh smeri: z Želina, iz Zadloga in Predmeje. V sklopu pohoda bodo tri spominske slovesnosti. Prva bo ob 11. uri na Hudem polju, kjer bo zbrane nagovoril zdravnik Saša Marušič, vnuk partizanskega zdravnika Franca Marušiča. Na Vojščici bo krajša slovesnost s položitvijo venca na spominsko obeležje padlim leta 1945 in nagovorom Roka Uršiča, predsednika ZZB NOB Tolmin, Kobarid in Bovec.

Osrednja slovesnost pa bo ob 16.30 pred lovsko kočo na Vojskem, kjer se bodo zbrali pohodniki in drugi obiskovalci. Slavnostni govornik bo Uroš Lipušček, program pa bodo oblikovali tudi vojskarski kulturniki, idrijski godbeniki ter solopevec Anton Habjan, je novinarjem pojasnil predsednik ZZB NOB Idrija - Cerkno Vojko Carl. Organizator je poskrbel tudi za avtobusne prevoze z izhodišč pohoda ter vrnitev udeležencev s slovesnosti na Vojskem.

Na Vojskem pričakujejo tudi 104-letnega Idrijčana cerkljanskih korenin Ivana Bevka, enega redkih še živečih udeležencev pohoda pred 80 leti, ki je kot partizanski obveščevalec s soborci vso pot večdnevne evakuacije do Nadleska varoval ranjence in zdravstveno osebje. "Borci Prešernove, Vojkove in Gradnikove brigade ter štaba divizije smo se zbrali na dvorišču današnje Ete v Cerknem. Tam smo čakali. Vedeli smo, da se pripravlja nekaj pomembnega, a nihče ni vedel, kaj bo to. Nato je pred nas stopil komandant in povedal, da nas čaka častna sveta naloga, da prenesemo naše ranjence na Notranjsko. In smo krenili," se spominja Bevk.

Ob 80. obletnici prenosa ranjencev iz Gorenjske in Primorske na Notranjsko se bodo dogodka spomnili tudi na Mačkovcu pri Postojni. Slovesnost bo v nedeljo ob 11. uri. Pripravljata jo Združenje borcev za vrednote NOB Postojna in Krajevna organizacija ZB NOB Postojna, slavnostna govornica bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.