Ob tej priložnosti je Društvo TIGR v Sežani organiziralo proslavo. Slavnostni govornik je bil primorski rodoljub in pisatelj Boris Pahor, ki je poudaril, da se prvinski odklon TIGR-a od fašizma ni pojavil zaradi ideologije, temveč se je skliceval na principe razsvetljenstva.
Janša: Dejanja TIGR-a vzor za osamosvojitveni boj
Častni pokrovitelj proslave je bil premier Janez Janša, ki je zbrane tudi nagovoril. Dejal je, da je bil TIGR-ov boj zoper fašizem temelj za enoten odpor leta 1991 proti tistim, ki so želeli preprečiti slovensko osamosvojitev.
Predsednik vlade obžaluje, da TIGR-u ne pripada toliko pozornosti, kot bi si jo zaslužil. TIGR-u namreč po njegovem pripadata dve prvenstvi: bil je prva protifašistična organizacija v Evropi, prvi pa je organiziral tudi oborožen boj zoper italijanske okupatorje, ki se ni odvijal le na Primorskem.
Boljši bi bili tigrovski kot sovjetski vzorci
Po Janševih besedah je veliko tigrovcev odpor zoper okupatorja nadaljevalo tudi pod okriljem partizanstva. Pri tem je poudaril, da bi bilo bolje, če bi bilo v partizanskem gibanju več tigrovskih vzorcev in manj sovjetskih, "zaradi katerih danes odkrivamo grobišča".
Predsednik Društva TIGR Marjan Bevk pa je vse, ki bi lahko kaj vedeli o TIGR-u, pozval, naj končno povedo resnico o tej organizaciji. Zatrdil je, da zgodba o TIGR-u postaja vseslovenska in ne le primorska.
Wohinz: TIGR prvo protifašistično gibanje
Zgodovinarka Milica Kacin Wohinz meni, da je imela organizacija neprecenljivo vlogo pri poznejšem osvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno. Njen nastanek je povzročila italijanska nasilna raznarodovalna politika nad primorskimi Slovenci, ki so takrat spadali pod Italijo, njeno ime pa sestavljajo začetnice Trsta, Istre, Gorice in Reke.
Temelji organizacije so bili postavljeni na skrivnem sestanku skupine primorskih Slovencev sredi septembra 1927 na Nanosu. Italijanske oblasti jih kljub intenzivnemu delovanju niso odkrile do antentata na uredništvo tržaškega časopisa, po tem pa so jim sodile na t. i. tržaškem procesu, ko so štiri obsodili na smrt.
Komunisti jih niso priznavali
Med vojno so se tigrovci zapletli v prvi oboroženi spopad z okupatorji. 13. maja 1941 se je manjša skupina spopadla z italijansko patruljo na Mali Gori nad Ribnico. Mnogi člani TIGR-a so se pozneje pridružili partizanskim vrstam, drugi pa so zavrnili sodelovanje v odporu pod vodstvom komunistov. Veliko jih je še naprej sodelovalo s tajnimi službami zaveznikov.
Osvobodilna fronta ni nikoli priznala organizacije TIGR kot posebne odporniške skupine, vodstvo komunistične partije pa je nekatere tigrovce likvidiralo že med vojno. Preživeli so bili po vojni potisnjeni na rob družbenega življenja in pod stalnim nadzorom tajnih služb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje