Vlada je poleg znižanja plač v javnem sektorju in zvišanja davkov kot pomemben ukrep za uravnoteženja javnih financ navedla tudi doslednost pri zaposlovanju oziroma znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju za odstotek na leto. Kako ji je to uspevalo v prvih treh mesecih na oblasti? Bolj slabo.

Lažje je znižati plače v javnem sektorju kot zajeziti oziroma znižati število zaposlenih. Korenitejše spremembe namreč terjajo prenovo področne zakonodaje, z drugo besedo strukturne spremembe. Število zaposlenih v javnem sektorju je oklestil zakon o uravnoteženju javnih financ, vendar bolj ali manj s prehodom v upokojitev.
Prednjači UKC Ljubljana
V treh mesecih zdajšnje vlade, od marca do julija, se je število zaposlenih zvišalo za 1.000. S 157.775 na 158.778, ugotavlja Marjan Širaj z Ajpesa: "Povečalo se je število zaposlenih na področju zdravstva, izobraževanja in športa, tudi na področju ministrstev ter organov v sestavi, kot tudi na področju kulture."

Junija je na ministrstvih delalo 43 ljudi več kot marca, na upravnih enotah osem, v občinah 12. V izobraževanju so v tem obdobju našteli 94 zaposlenih več, v kulturi 30. Najbolj pa so povečali število zaposlenih v zdravstvu, skoraj za 800, čeprav naj bi bila v ozadju zgolj metodološka sprememba. "Pomemben del tega povečanja izkazuje UKC Ljubljana, in sicer za 477 zaposlenih. Ocenjujemo, da gre za metodološko spremembo, ki pa je metodološko ne morem komentirati," je dodal.

Kjer so število zaposlenih znižali, so bila ta skromna, pravi Marjan Širaj z Ajpesa. V vladnih službah so število zaposlenih znižali za tri, v pravosodju za sedem in v raziskovalni dejavnosti za 18.

Odziv ministrstva: Ajpesova metodologija za zdravstvo neprimerna
Popoldne pa so se na trditve o največjem dotoku novih uslužbencev prav v zdravstvu, odzvali tudi na ministrstvu z zdravje, kjer so zapisali, da je metodologija Ajpesa za ocenjevanje zaposlenosti v zdravstvu po njihovem mnenju neprimerna.

"Podatek o 800 novih zaposlitvah v zdravstvu, ki je bil objavljen danes s komentarjem Ajpesa, je napačen in je interpretiran na osnovi podatkov, ki jih Ajpes obravnava po svoji metodologiji," so tako zapisali.

Pojasnjujejo namreč, da Ajpesova metodologija spremlja število zaposlenih v javnem sektorju na podlagi delovnih ur, na katere pa imajo vpliv različni dejavniki kot so dejansko število zaposlenih, število delovnih dni in praznikov v mesecu, številu ur odsotnosti v mesecu, izplačilo nadurnega dela, tudi odločitev posameznikov, ali se opravljene ure preko delovnega časa izplačajo v obliki nadur oziroma se koristijo v obliki prostih ur in podobno.

"Delo v zdravstvu - v nasprotju z nekaterimi drugimi poklici v javni upravi - predvsem v bolnišnicah, pa poteka za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva 24 ur dnevno. To se odraža v deležu zaposlenih na podlagi delovnih ur, ki npr. v bolnišnicah znaša okoli šest odstotkov vseh opravljenih ur," so zapisali.

V bolnišnicah se je število zaposlenih zmanjšalo
Dodajajo, da je iz podatkov razvidno, da se je število zaposlenih najbolj povečalo v zdravstvenih domovih in lekarnah, torej v javnih zdravstvenih zavodih, kjer so ustanoviteljice občine. V javnih zdravstvenih zavodih kot so bolnišnice in območni zavodi za zdravstveno varstvo, kjer je ustanovitelj vlada RS, pa se število zaposlenih zmanjšuje, so zatrdili.

V bolnišnicah se je tako število zaposlenih v obdobju junij 2013/junij 2012 zmanjšalo za 48,32 oseb oziroma za 0,21 odstotka, so še dodali.