Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo bo predloge preučilo, nato pa naj bi se o njih usklajevalo z vsakim resorjem posebej. Predlog kadrovskih načrtov naj bi potem predstavili še sindikatom, kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, pa bo vlada gradivo obravnavala na eni izmed prvih sej po dopustih.

Ministrstva naj bi pri kadrovskih načrtih upoštevala rebalans proračuna, program stabilnosti, dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter stavkovni sporazum, ki ga je vlada dosegla s sindikati javnega sektorja. Ob tem pa morajo upoštevati še dogovor o zmanjšanju števila zaposlenih za en odstotek.

Rok, do katerega mora ministrstvo za notranje zadeve oblikovati okvirne kadrovske načrte za državne organe za leti 2014 in 2015, je 10. september.

Več zaposlenih ali le izplačilo nadur?
Podatki Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) medtem kažejo na povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Njihovo število naj bi se od aprila do maja povečalo za nekaj več kot 860, a notranji minister Gregor Virant pojasnjuje, da sprememba iz aprila v maj v bistvu ne predstavlja povečanja števila zaposlenih, ampak odraža izplačilo večjega števila nadur, ki jih prej ni bilo mogoče izplačati, so bile pa iztožljive. Tega je bilo največ v kliničnem centru, je dejal Virant.

Kot je pojasnil Virant, Ajpes po svoji metodologiji v bistvu šteje zaposlene po opravljenih urah. Vse te nadure so se tako navidezno pretvorile v domnevne nove zaposlitve, ki pa jih v resnici ni. Kljub temu pa tudi sam stanje pri zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju ocenjuje kot še vedno preslabo. Pravi, da bo treba "bolj pritisniti" in začeti število zaposlenih bolj zmanjševati.