Letos mineva 99 let, odkar so po stoletjih madžarske oblasti po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli združitev z matico. V Črenšovcih poudarjajo, da je rdeča nit vseh proslav združitve izkaz, da so Slovenci in da se zavedajo svojih narodnih korenin. Med drugim v Prekmurju tudi letos nadaljujejo akcijo "Küpin in izobejsin slovensko zastavo", s katero spodbujajo ljudi, da bi jih ob praznikih čim več izobesilo zastavo.
Pahor za duh sodelovanja
Osrednji govornik, predsednik republike Borut Pahor, je sporočil, da moramo storiti vse, da prevlada duh sodelovanja. "Vse se začne pri spoštovanju dostojanstva drugega, razlike moramo upoštevati in se truditi za oblikovanje skupnosti na tistem, kar nam je skupno, politika pa mora dajati zgled."

Zružitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom skupaj z vrnitvijo Primorske k matični domovini in Maistrovo odločnostjo glede Štajerske zaokroža prelomne zgodovinske dogodke, ki so v osnovi omogočili ozemeljsko celovitost za razglasitev samostojne slovenske države.

Vsak od teh dogodkov izkazuje "modrost o pomenu ljudske povezanosti in enotnosti", zato si Pahor želi, da bi to modrost razumeli tudi za potrebe sedanjega časa, ki ga sicer ne doživljamo kot zgodovinsko prelomnega.

"Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato se je še poglobil občutek, da slovenska politika nima velikih nalog in zgodovinskih ciljev, ki nas bi posebej povezovali. Ta občutek je razumljiv, vendar zavajajoč," je opozoril Pahor. Nadaljeval je, da so obdobja, ko je dobrodošlo skrbno negovati spoštovanje in sodelovanje, četudi na prvi pogled pred nami ni očitnih in vidno otipljivih prelomnih zgodovinskih dogodkov, ki bi terjali celo narodovo enotnost.

Po Pahorju je tako obdobje zdaj, njegova značilnost pa je povečana nepredvidljivost, saj ne moremo izključiti možnosti, da so pred nami preizkušnje, ki bodo znova terjale vso našo pozornost, izkušenost, odločnost in enotnost.

"V takem položaju se moramo zavedati izrednega pomena naše državne suverenosti kot orodja našega nadaljnjega obstanka in napredka. Za Slovenijo je skoraj enakega življenjskega pomena tudi, da uspe v Evropi, ki je garant evropskega miru in varnosti, zato je potrebno okrepljeno politično in vsestransko sodelovanje za krepitev naše države," je na slovesnosti ob 99. obletnici združitve Prekmurcev z matico v Črenšovcih še povedal predsednik države.

Na slovesnosti, poimenovani Spominčice, na kateri so nastopili domači ustvarjalci, so tudi odkrili kip Jožefa Godine, Maistrovega borca, duhovnika in urednika. Pred tem je Pahor položil venec pred spomenik Jožefa Klekla starejšega, katerega publikacije so med ljudmi širile najprej prekmurski in nato slovenski jezik. Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi predsednik DZ-ja Matej Tonin, evropski poslanec Milan Zver, poslanca Dejan Židan in Jožef Horvat ter predstavniki katoliške in evangeličanske cerkve.

Praznik predlagali prekmurski poslanci
Uvedbo praznika so leta 2005 predlagali prekmurski poslanci Horvat (NSi), Jožef Ficko (SDS), Feri Horvat (SD) in Mitja Slavinec ter Geza Džuban (oba LDS), saj so menili, da Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni niso nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je ena redkih svetlih točk naše zgodovine iz tistega obdobja. Z novelo zakona so bili tedaj uzakonjeni trije novi prazniki - ob prekmurskem še 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra.
Na dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci plebiscitarno podprli združitev z matičnim narodom. 17. avgusta 1919 se je na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matici.