Glasovanje poslancev je bilo tajno, za izvolitev pa je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.

Accetto je prejel 75 glasov (11 proti), Knez 71 (13 proti), Jaklič 57 (27 proti), Pavčnik pa 76 (8 proti). Vsi štirje novi ustavni sodniki so takoj po razglasitvi izidov glasovanja tudi prisegli.

Prve misli po imenovanju
Accetto se je zahvalil za zaupanje in napovedal, da se bo trudil, "da se s svojim delom na ustavnem sodišču ljudem ne bi izneveril".

Knez je dejal, da je prevzel breme, da zaradi svojih ustavnosodniških odločitev ne bo všečen ljudem, "ker bo vedno nekdo, ki mu moja odločitev ne bo všeč".

Tudi v odgovor na kritike na njegov račun je Jaklič poudaril, da "kdor vladavino ljudi jemlje resno, si ne želi izvolitve s 100-odstotno podporo".

Pavčnik je v svojem kratkem nagovoru navedel misel nemškega pravnega strokovnjaka Gustava Radbrucha, da "ne smemo reči, da vse, kar koristi ljudstvu, je pravo. Samo to, kar je pravo, namreč koristi ljudstvu".

Največ polemike o Jakličevi kandidaturi
Kandidate za nove ustavne sodnike je DZ-ju v imenovanje predlagal predsednik države Borut Pahor. Po njegovi presoji izpolnjujejo strokovna merila za položaj in vzbujajo zaupanje, po pogovorih s poslanskimi skupinami pa je bilo mogoče utemeljeno sklepati, da imajo potrebno podporo.
Predlog je v parlament poslal pred tednom dni, v vmesnem času pa so se Marijan Pavčnik, Matej Accetto, Rajko Knez in Klemen Jaklič tudi predstavili javnosti. Zeleno luč je kandidatom dala tudi mandatno-volilna komisija, kjer je bilo sicer največ polemike o Jakličevi kandidaturi. Združena levica mu je očitala, da je javno kritiziral postopke v aferi Patria in da je posledično naklonjen SDS-u. Jaklič je odvrnil, da ni povezan z nobeno politično stranko, v nasprotju s prejšnjimi ustavnimi sodniki, ki so strankam tudi pisali programe; kritika kršenja človekovih pravic pa je naloga vsakega ustavnega pravnika.

Kritike tudi v današnji razpravi
V današnji razpravi pred glasovanjem so se oglasili v opozicijskih poslanskih skupinah ZL in NP, ki so bili večinoma kritični na račun Jakliča. Večinoma so kritično izpostavljali stališča, ki jih je Jaklič objavljal na Twitterju. Na največji parlamentarni stranki so naslavljali tudi očitke o vezani trgovini med imenovanjem članov fiskalnega sveta ter ustavnih sodnikov.

Matej T. Vatovec (ZL) je izbor Jakliča ocenil kot škodljiv in nedopusten, Jaklič pa je po njegovem mnenju popolnoma neprimeren za ustavnega sodnika.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je kritično ocenil celotno četverico, češ da naj bi ustavno sodišče sestavljali predstavniki sodnikov, zaposleni na fakultetah ter tisti, ki delujejo v pravni stroki in so se v svoji karieri izkazali, vsi štirje kandidati pa so predstavniki zaposlenih na fakultetah. Po njegovem prepričanju bomo z novo sestavo ustavnega sodišča "priča opravičevanju, prihajalo bo do konfliktov interesov".

Poslanec SDS-a Franc Breznik pa je izrazil prepričanje, da ima četverica kandidatov za ustavne sodnike pogum. "Ne gre za vaše in naše, ampak za meritokratska načela, za konsenz in ne politično trgovino. Za majhen premik iz tranzicijske pubertete, da najboljše ljudi začnemo postavljati na najvišja mesta," je dejal.

Potrjen tudi novi generalni državni tožilec
DZ je odločal tudi o kandidaturi vodje mariborskega okrožnega tožilstva Draga Škete za generalnega državnega tožilca, ki ga mora DZ imenovati, ker bo zdajšnjemu, Zvonku Fišerju, v začetku maja potekel mandat.

Državnotožilski svet se je Šketo odločil predlagati, ker so ga prepričale "utemeljena in pričakovana vizija ter dosedanje izkušnje kandidata". Med svoje prioritete je Šketa uvrstil predvsem gospodarski, korupcijski in organizirani kriminal, poudarek pa namerava dati tudi starejšim nerešenim zadevam, sovražnemu govoru ter kršitvam pravic delavcev in ranljivih skupin ljudi. Kot je napovedal, se namerava zavzemati tudi za večjo kakovost tožilskega odločanja in restriktivno politiko do storilcev povratnikov.

Za imenovanje je bila potrebna večina glasov navzočih poslancev, potrjen je bil z 51 glasovi za in 17 proti.

Z izjemo poslancev SDS-a se v razpravi pred glasovanjem o imenovanju Škete ni oglasil noben poslanec. V SDS-u pa so napovedovali, da ga ne bodo podprli. Poslanec Franc Breznik je dejal, da Šketa ne pomeni diskontinuitete sedanjega stanja, ampak gre za ideološko isto nadaljevanje poti.