Brezplačnika sta se pojavila pred volitvami, Slovenski tednik, ki je izhajal na podeželjun januarja 2008, Ekspres, ki je izhaja v urbanih delih Slovenije pa osem tednov pred volitvami. Oba sta po volitvah ugasnila.

"Obstajajo indici, da sta bila brezplačnika izdana z namenom vplivati na volitve v korist strank takratne koalicije"
Namen komisije je ugotoviti dejansko stanje v zvezi z izdajanjem in financiranjem omenjenih brezplačnih tednikov, za katera obstajajo indici, kot piše v zahtevi koalicije, "da sta bila izdana z namenom vplivati na volitve poslancev v DZ leta 2008, in sicer v korist političnih strank takratne vladajoče koalicije ozireoma da gre za prikrito (pred)volilno kampanjo."

45 poslancev, ki so se podpisali pod zahtevo, sumi, da so bili posamezni nosilci javnih funkcij in z njimi povezane osebe vpletene v izdajo brezplačnikov, da so bili vpleteni v njihovo financiranje tako, da naj bi zlorabili svoj politični vpliv za sodelovanje gospodarskih družb v neposredni ali posredni državni lasti z izdajanjem brezplačnikov, ter da so bili posamezni nosilci javnih funkcij v zvezi z izdajo brezplačnikov vpleteni v domnevno dopuščanje neposštovanja ali izigravanja določil veljavne medijske in volilne zakonodaje, in zakonodaje o političnih strankah.

Župevc: Prav je, da ustanovimo komisijo
Poslanka SD-ja Melita Župevc je dejala, da jih je pri ustanovitvi komisije vodilo vprašanje ali je prav, da ustanovijo to komisijo. Odgovor je bil zanje jasen, to je, da je to prav storiti, da ugotovijo, kdo je v ozadju, kdo je izigral medijsko in volilno zakonodajo in kdo je izkoristil svoj politični vpliv. Po njenem mnenju bo zanimivo ugotoviti, kakšni so bili motivi, kdo je imel interese in kakšen je bil namen brezplačnikov.

Dodala je, da je bila vsebina omenjenih brezplačnikov skoraj izključno diskreditacija političnih nasprotnikov, pri zbiranju gradiva pa so že naleteli na izjemno sporne stvari, a katerih pa Župevčeva ni želela podrobneje govoriti. Povedala je tudi, da bo vsak, ki bo prišel pred komisijo, imel isto težo, in da bodo na zaslišanje povabili ljudi, ki medijsko niso znani, a tvorijo zgodbo, ki se je dogajala pred volitvami.

Zalokar Oražen: Ne izkoriščamo instituta preiskovalne komisije
S poslanko Zaresa Cveto Zalokar Oražem sta se strinjali, da se koalicija instituta preiskovalne komisije ne poslužuje pogosto. Zalokar Oražmova je pojasnila, da so bile v času vlade Janeza Janše ustanovljene štiri preiskovalne komisije, od tega je bila le ena ustanovljena na podlagi zahteve takratne opozicije. V času te vlade pa je bila na zahtevo koalicije do zdaj ustanovljena ena preiskovalna komisija. Zalokar Oražmova je ob tem dejala, da sta omenjena brezplačnika po njenem mnenju degradirala brezplačnike in novinarski ceh in naredila slabo uslugo temu, kar se v slovenskem medijskem prostoru dogaja.

Opozorila je, da imajo kot kaže zakonu, ki urejajo volilno kampanjo določene vrzeli, saj brezplačniki niso bili predmet vsebine teh zakonov. "Nobeni stranki namreč ni bilo treba poročati o tem, da bi vložila sredstva v te politične brezplačnike, nobene odgovornosti ni bilo vzpostavljene, kdo so avtorji člankov v teh brezplačnikih, za katere se je kasneje izkazalo, da so pravzaprav osebe, ki ne obstajajo." Pri tem je opozorila, da ustanovitev preiskovalne komisije ne pomeni pogroma na vse brezplačnike, pač pa za le omenjena dva, ki sta nastala v času predvolilne kampanje in po volitvah ugasnila. Takšno izigravanje sistema se po njenem mnenju ne sme več ponoviti.

Anton Anderlič (LDS) je meni, da gre pri komisiji bolj za podporo ostalim brezplačnikom, ki se financirajo iz ograševanja, in kolikor je njemu znano delujejo transparentno, da se ne bi pojavljali takšni, pri katerih so vstopne številke sredstev neznane.

SDS: Preiskava je sprenevedanje
V SDS vložitev zahteve za parlamentarno preiskavo ocenjujejo kot "navadno sprenevedanje vladajoče tranzicijske levice, katerega edini namen je preusmeriti pozornost z neuspešnega reševanja gospodarske krize". V stranki pričakujejo, da se bo "na podlagi laži in polresnic kriminaliziralo izdajanje dveh slovenskih tednikov in SDS, čeprav smo v SDS že velikokrat pojasnili, da stranka ni izdajala ne Slovenskega tednika in ne Expresa".

Koaliciji tudi očitajo, da jih motijo le tisti brezplačniki, ki so bili kritični do njihovih spornih dejanj. "Žal predstavniki vladajoče koalicije in njihovi medijski zaščitniki ne uporabljajo enakih meril in se ne ukvarjajo npr. s financiranjem brezplačnika Dobro jutro, čeprav so ga do zdaj natisnili in razdelili v vsaj stokrat več izvodih kot Slovenski tednik ali Expres," so zapisali v SDS-u. Stranke vladne koalicije zato sprašujejo, ali in kdaj bodo svojo zahtevo za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije o brezplačnikih razširile tudi na brezplačnik Dobro jutro.

Jelinčič: Lansirana in točno usmerjena gonja
Po besedah prvaka SNS-a Zmaga Jelinčiča pa je bila ta poteza koalicije pričakovana, pri čemer je prepričan, da gre za "lansirano in točno usmerjeno gonjo". Ustanovitev parlamentarne komisije je po njegovem poskus koalicije, "da udari nazaj, ker se jim rušijo tajkunske variante". Jelinčič meni, da bi morala komisija preiskovati financiranje številne predvolilne publikacije obeh političnih polov, levega in desnega, in ne le publikacije SDS. Pri tem je izpostavil knjižice LDS-a, komisija pa bi po njegovem morala preiskovati tudi predvolilno "plakatno vojno".

Iz poslanske skupine SLS-a so sporočili, da spoštujemo legitimno pravico skupine poslancev do pobude za ustanovitev preiskovalne komisije. So pa skeptični, ali bo preiskovalna komisija prišla do kakšnih ugotovitev, saj "pravzaprav še nobena preiskovalna komisija ni prišla zadevam, ki jih je preiskovala, do dna".

Protikorupcijska komisija: Denarja od oglaševanja ni bilo dovolj za financiranje projekta
Kot je znano, je Delo poročalo, da naj bi del denarnega toka iz posla s Patrio za nakup oklepnikov, ki naj bi bil namenjen za podkupnine, končal pri SDS-u za financiranje brezplačnikov. Mladina pa je razkrila, da so Slovenski tednik večinoma financirala državna podjetja.

V začetku leta je komisija za preprečevanje korupcije pri pregledovanju poslovanja državnih družb s podjetji Progresija in Zame-tek ugotovila možnost suma storitve več kaznivih dejanj in davčne utaje. Denar, ki sta ga podjetji dobili za oglaševanje državnih podjetji (med drugim Poštna banka Slovenija, Zavarovalnica Maribor, Mobitel, Pozavarovalnica Sava in Pošta Slovenije), namreč ni zadoščal za za financiranje takšnih projektov.