Število domnevnih zlorab je v italijanskih medijih, ob sklicevanju na vire v rimski škofiji, naraslo na devet. Toda pričevanje še ene nekdanje članice Skupnosti Loyola za včerajšnji časopis Domani kaže, da naj bi Rupnik samo na začetku devetdesetih zlorabil "skoraj dvajset" žensk v 41-članski skupnosti.

Tako v intervjuju trdi "Anna": ime je izmišljeno. Novinarka levo usmerjenega dnevnika Domani Federica Tourn, ki velja za specialistko na področju razkrivanja spolnih zlorab v Katoliški cerkvi, sogovornico predstavi kot nekdanjo članico Skupnosti Loyola v Mengšu. Danes 58-letna Italijanka, ki je patra Marka Rupnika spoznala še v Rimu v osemdesetih, je ob ustanovitvi skupnosti sledila svojemu duhovnemu vodji v Slovenijo, zaradi česar je tudi opustila študij medicine.

"Anna" podrobno popiše Rupnikovih devet let psihičnega izsiljevanja in spolnih zlorab v obdobju do sredine devetdesetih, ko se je otresla odvisnosti od njega in skupnost dokončno zapustila. Trdi, da naj bi Rupnik tako ali drugače zlorabil "skoraj dvajset" od skupaj 41 članic takratne mengeške skupnosti. Dodaja, da je vrh jezuitskega reda o dogajanju obvestila leta 1994, že leto prej pa svojo predstojnico v Skupnosti Loyola Ivanko Hosta in Rupnikovega duhovnega vodjo, poznejšega kardinala Tomáša Špidlíka. Pisala je tudi takratnemu ljubljanskemu nadškofu Alojziju Šuštarju, a zares ni ukrepal nihče.

Sorodna novica Jezuiti pozivajo, naj morebitne žrtve patra Rupnika zlorabo prijavijo

Tudi jezuiti čedalje bolj javno o aferi

General jezuitskega reda Arturo Sosa Abascal je o aferi Rupnik javno spregovoril prejšnjo sredo med tiskovno konferenco ob koncu leta. Uvrstil jo je med deset najpomembnejših tem, s katerimi so se jezuiti ukvarjali letos. Povedal je, da je Cerkev izobčila Rupnika že maja leta 2020 – po prijavi iz leta 2018, ko naj bi spovedal žensko, s katero je imel spolne odnose. Toda kongregacija za nauk vere, ki je primer obravnavala in sklep o tem tudi izdala, naj bi ga še v istem mesecu po izobčenju tudi sprejela nazaj pod okrilje Cerkve – in to po tem, ko se je Rupnik za svoje dejanje pokesal.

Sosa je potrdil, da je pristojna kongregacija za doktrino vere (zdaj: dikasterij za nauk vere) ločeno obravnavala tudi prijave zlorab, ki naj bi se zgodile v prvi polovici devetdesetih, a je letos oktobra sklenila, da so zastarale. Toda jezuiti kljub temu razumejo Rupnikove zlorabe kot "prepoznano dejstvo", zato so mu prepovedali spovedovati, prirejati duhovne vaje, duhovno voditi vernike in javno nastopati brez dovoljenja nadrejenega, kar so javno oznanili že z izjavo z dne 2. decembra.

Zato pa lahko Rupnik, ki živi v Rimu, še naprej opravlja druga duhovniška dela in ustvarja mozaike. Sosa je v sredo dodal, da jezuiti trenutno "ne iščejo drugih morebitnih žrtev", a v nedeljo so si premislili.

Afero je komentiral tudi jezuit Hans Zollner, eden največjih strokovnjakov na področju spolnih zlorab v Katoliški cerkvi in član Papeške komisije za zaščito mladoletnih. V četrtek je za Reuters povedal, da so jezuiti v preteklosti dobili več prijav domnevnih zlorab, denimo od neke redovnice leta 1998 – v času, ko je Rupnik končeval mozaike v kapeli Redemptoris Mater v Papeški palači v Vatikanu. Toda Zollner je pesimist; pravi, da v večini podobnih primerov v jezuitskih arhivih "ni nobenih dokumentov".

Poziv k novim prijavam

Delegat generala jezuitov za mednarodne hiše tega reda v Rimu, med katere sodi tudi "Rupnikov" Center Aletti, je pater Johan Verschueren. Ta je po položaju neposredno nadrejen Marku Rupniku. Na spletni strani jezuitske kurije je v nedeljo objavil javni poziv k prijavam še drugih morebitnih Rupnikovih zlorab. Žrtve in drugi, ki o zlorabah kaj vedo, lahko "v angleščini, francoščini, italijanščini, španščini, nizozemščini in nemščini" pišejo na naslov: teamreferente.dir@gmail.com.

Nadrejeni o Rupniku

Patru Johanu Verschuerenu smo to dopoldne postavili nekaj vprašanj po elektronski pošti. Odgovore nam je poslal tako rekoč takoj.

Prejšnjo sredo je med tiskovno konferenco ob koncu leta jezuitski general Arturo Sosa zatrdil, da v redu za zdaj ne iščete morebitnih novih žrtev patra Rupnika, da pa boste to storili, če bi se izkazalo, da je takšna potreba. Toda sinoči ste vi osebno objavili poziv v tej smeri. Kaj se zgodilo med 14. in 18. decembrom, da ste se odločili za dejavno iskanje novih žrtev?

Nič novega se ni zgodilo in nobene nove informacije nismo prejeli. Hotel sem samo opozoriti, da v naši organizaciji (skrajšano: DIR) že obstaja možnost za tovrstne prijave.

V Rim sem se preselil leta 2020 iz Nizozemske in iz belgijske Flandrije. Tam sem se dolgo ukvarjal s številnimi primeri zlorab (zlasti mladoletnih oseb). Kmalu sem dojel, da v Rimu nimamo ekipe strokovnjakov, ki bi nam lahko pomagala pri tovrstnih mučnih zadevah. Zaradi pandemije je nismo mogli ustanoviti takoj, zato pa smo jo začeli oblikovati med akademskim letom 2021/22. Od preteklega poletja imamo tako na voljo ekipo žensk in moških, med katerimi so strokovnjaki za kanonsko in civilno pravo ter psihologi. Mislim, da je ta afera priložnost, da delo strokovnjakov spozna tudi širša javnost. Preseneča me, da se novi "primeri" še niso obrnili na nas: v preteklosti se mi je dogajalo, da poročanje medijev o tovrstnem škandalu opogumi k izpovedi tudi druge ranjene osebe. Gre torej za trenutek, ki ga ne smemo zamuditi. Videli bomo, ali bo potrebno še kaj drugega.

Kakšen je formalni položaj slovenske Skupnosti Loyola in kakšen je odnos vrha jezuitov do nje, zlasti po obdobju vizitacije rimskega pomožnega škofa Daniela Libanorija v njej?

O tem nimamo informacij. Monsignor Libanori ni član moje delegacije. Bolje bi bilo, če to vprašate neposredno njega.

Kakšen položaj ima trenutno pater Rupnik v rimskem Centru Aletti? Ali se je spremenil po uvedbi trenutnih omejitev, ki jih ima pri opravljanju duhovniškega poklica?

Rupnik je v Centru Aletti zdaj zaposlen kot umetnik. Bil je njegov direktor do začetka leta 2020. Moj predhodnik je sprožil postopek, s katerim smo Center Aletti preselili izpod pravne pristojnosti Jezusove družbe (tj. jezuitov, op. prev.) pod rimski vikariat. Ko je bil postopek končan, je nastopil trenutek za spremembo v vodstvu centra. To morda daje vtis, da je sprememba povezana z odkritjem prvega primera zlorab, vendar ni tako. Ne pozabite, da sem po rodu severnjak. Povsod po cerkvenih združenjih in fundacijah severnih držav je že desetletja v rabi ločitev med odgovornimi osebami upravnega vodstva, kjer gre za zelo politične funkcije in za osebe na izvršni oziroma izvedbeni ravni delovanja določene organizacije. In ker je pater Rupnik predvsem umetnik, sem mu odvzel funkcijo direktorja.

Kako namerava Jezusova družba postopati pri tem primeru odslej? Ali boste afero reševali sami ali pa boste vključili tudi vrhove Cerkve? Morda bi lahko prišlo do ponovnega pregleda prvih prijav, čeprav so po odločitvi dikasterija za nauk vere zastarale, ali celo do kakšne neposredne odločitve svetega očeta samega?

Moje delovanje je omejeno na pristojnosti, ki jih imam kot Rupnikov nadrejeni. Pravno gledano gre za administrativno funkcijo, zato sem se odločil, da previdnostne ukrepe proti njemu spremenim v časovno neomejene. Moj cilj je, da bi bil pravičen in hkrati učinkovit, zato se osredotočam na ukrepe, ki preprečujejo, da bi bila ranjena še kakšna oseba. Kot vemo, lahko pride do tveganja v okviru zasebnih duhovnih stikov. Nekateri ukrepi zato preprečujejo Rupniku tovrstne stike, spet drugi pa preprečujejo pohujšanje božjega ljudstva: zato mu ne dovoljujejo javnega nastopanja. Zdaj je napočil čas, ko je treba pozdraviti ranjene ljudi, zlasti osebe, ki so bile neposredno soudeležene. Pripravljeni smo, da k temu prispevamo svoje. Kar pa zadeva kazensko obravnavo, boste morali vprašati na dikasterij za nauk vere.

Ali menite, da bi lahko "primer Rupnik" negativno vplival tudi na razmerja v rimski kuriji in slovenski Cerkvi?

Po naravi sem optimist. Tovrstne krize ponujajo svetovni in krajevni Cerkvi kakor tudi Jezusovi družbi priložnost za rast, za učenje ter za izboljšanje svoje organiziranosti in pravnih podlag. Zato bodo zanesljivo posledice, ki pa bodo pozitivne!