Občina projekt podpira, če se bo izkazalo, da je varen za okolje, nekaj pomislekov pa imajo v krajevni skupnosti.

Direktor Komunalno-stanovanjske družbe Ajdovščina Luka Jejčič je pojasnil, da v njihovi kompostarni kompost lahko pridobivajo iz izključno biorazgradljivih odpadkov, drugi način pa je postopek aerobne stabilizacije, kjer med te odpadke vmešajo še določen odstotek blata iz čistilnih naprav. Kompost, pridobljen z vmešavanjem blata iz ajdovske in vipavske čistilne naprave, je varen, kar izkazujejo analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki periodično izvaja nadzor, je dejal Jejčič, saj odpadne vode niso pretirano obremenjene. Koliko komposta bi odložili na Slano blato, bo v morebitnem okoljevarstvenem dovoljenju določila Agencija za okolje.

Ajdovski župan Tadej Beočanin namero podpira, saj bi obenem zamejili območje plazenja in bistveno prihranili pri obdelavi blata, kar bi tudi znižalo znesek na položnicah občanov. Letno namreč komunala izloči do 3000 ton blata, njegov odvoz pa stane 240 evrov na tono. "Jasno pa je, da moramo biti vsi stoodstotno prepričani, da ta način ne bi imel nikakršnih škodljivih učinkov na okolje", je dodal Beočanin.

S tem projektom nas nihče ni seznanil, je dejal predsednik sveta Krajevne skupnosti Lokavec Angel Vidmar. Porajata se jim dva pomisleka. "Najprej: ali je ta kompost sprejemljiv za to območje, za to pobočje, kjer so številni vodni izviri. Drugo pa ali plaz Slano blato sploh potrebuje odlaganje tega komposta. Tu smo prepričani, da je bolje, da pustimo območje, takšno kot je, da se samo zaraste. Sami opažamo, da se kar intenzivno zarašča."

Z agencije za okolje so pojasnili, da vloga ajdovske komunale še ni v postopku reševanja. Jejčič pa meni, da je z okoljevarstvenega stališča to projekt, ki bi ga morale pristojne institucije podpreti, in upa, da ne bo podlegel togosti v interpretaciji določenih uredb.