Predsedstvo nove Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, ki ga sestavljajo Niko Toš, Rado Bohinc, Ivan Svetlik, Stane Pejovnik, Vito Turk, Aleksandra Kanjuo Mrčela in Andreja Gomboc, je na današnjem prvem srečanju svojih ustanovnih članov v prostorih Fakultete za družbene vede predstavilo izjavo glede stanja v svetu in aktualnega stanja v slovenski družbi.

Kot so ustanovni člani zapisali v izjavi, je v Sloveniji odzivanje na naravna in družbena tveganja šibko ali jih celo povečuje. Kaže se kot umanjkanje jasne vizije gospodarskega, prostorskega in družbenega razvoja, ki bi mobilizirala domače in tuje razvojne potenciale. Kritični so do "arogantnega nastopanja bogatečega sloja" proti "amorfni masi", zlasti kot nasprotovanje ukrepom za krepitev sistemske solidarnosti.

Prav tako so kritični do zahtev najbolje plačanih skupin, kot so zdravniki, sodniki in tožilci po še večjih plačah, "ne oziraje se na položaj drugih poklicnih skupin, zdravje prebivalstva, pravno državo in razpoložljivost javnih sredstev". Opozarjajo tudi na postopno razgrajevanje javnega prostora, kar se kaže zlasti v širitvi privatizacije javnega zdravstva in v "militantnem nastopanju predstavnikov kapitala in nekaterih poklicnih skupin". Opozarjajo tudi na premajhno odločnost državnega vodstva, da bi povzdignilo glas proti skrb vzbujajočim praksam v mednarodnem prostoru, in da bi izpeljalo potrebne reforme in ukrepe doma, so zapisali v izjavi.

Opozarjajo tudi na razmere v svetu, kjer po njihovem mnenju pospešeno drsimo proti zlomu naravnega oziroma podnebnega ravnovesja. Kritični so do mrzličnega iskanja tehnoloških rešitev za pridobivanje električne energije iz sonca in za elektrifikacijo mobilnosti, ki dodatno obremenjuje naravno okolje. Poleg tega se nezadržno povečuje neenakost s kopičenjem bogastva in družbene moči v rokah peščice multimilijarderjev in z naraščanjem brezperspektivnosti, revščine in lakote med množicami.

"Obubožane in brezperspektivne množice celo v demokracijah volijo in podpirajo avtokratske voditelje, ki za njihov bedni položaj krivijo druge države in migrante ter obljubljajo hitre rešitve – zatekajo se k demagogiji, nacionalizmu in ksenofobiji," so kritični v akademiji. Priča smo tudi nevarnemu odmikanju od spoštovanja medkulturnih razlik, pogajanj in iskanja kompromisnih dogovorov. Vse več je uporabe sile in vojn, v katerih se brezobzirno uničujejo človeška življenja in teptajo človekove pravice, opozarjajo.

Kot so še zapisali v izjavi, akademija vstopa v domači in mednarodni prostor z namenom, da bi opozarjala na velika naravna in družbena tveganja in na omenjene škodljive prakse. Kot so napovedali, bodo mobilizirali razpoložljivo znanje svojih in zunanjih članov za oblikovanje rešitev in ukrepov za večjo trajnost.

Na svojem prvem zboru pa so izrazili pričakovanja po odprtem javnem dialogu o ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije s predstavniki oblasti, odločnem izpolnjevanju na volitvah potrjenega programa reform s poudarkom na krepitvi javnega prostora, javnih medijev, javnega zdravstva in drugih javnih služb, demokracije, mehanizmov sistemske solidarnosti in skrbi za trajnostni razvoj.

Pozivajo tudi k samoomejevanju, strpnemu dialogu in odgovornemu postavljanju zahtev in pričakovanj vseh interesnih skupin do skupnosti ter spodbujanju sodelovanja državljanov pri odločanju o ukrepih in politikah za trajnostni razvoj. Od predstavnikov države v mednarodnem prostoru pa pričakujejo odločno in načelno zavzemanja za trajnostni razvoj, mir in človekove pravice, zmanjšanje družbene neenakosti ter obnovo in utrditev mednarodnega pravnega reda.