"Čutili smo se dolžni javno izreči do zakona," pojasnjujeta vodji dveh aktivov novinarjev Radiotelevizije Slovenija Sandi Frelih in Nina Jerman. Aktiva javnost pozivata k podprtju novega zakona o Radioteleviziji Slovenija, saj menijo, da je zastavljen skladno z dobrimi mednarodnimi praksami, zelo dobro izpeljuje novinarsko avtonomijo in "zavod izloča iz dnevne odvisnosti od politike", so pojasnili na tiskovni konferenci.

Jermanova zavrača kritike, da naj bi novi zakon prinašal komercializacijo in privatizacijo zavoda. Nasprotno: zagotovil naj bi stabilno financiranje in striktno uporabo sredstev iz prispevkov za javno službo. Opazna sta umik političnih strank iz programskega in nadzornega sveta, nadaljuje Jermanova, ter večje vloga civilne družbe in državljanov.

Aktiva podpirata tudi izvzem zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev, institut soglasja pri imenovanju odgovornih urednikov pa vidita kot minimalni mehanizem za zagotavljanje avtonomije.

Repovž: Zakon odpravlja anomalije prejšnjega
Primerjava veljavnega in novega zakona? Grimsov zakon je politiki vrata odprl, ta zakon jih bo priprl, meni Repovž, kar povezuje tudi z obljubami opozicije še iz časa prejšnjega mandata.

"Intenca prejšnjega zakona je bila jasna - kako prek plonklistkov zagotoviti, da bo to organ politike, vseeno katere. Grimsov zakon je o RTV-ju govoril kot o zavodu, ki se ukvarja samo s politiko. Če bi to izpeljali do konca, bi še o rožah morali predstaviti levi in desni pogled," je dejal Repovž.

Repovž spoštuje diametralno nasprotno stališče novinarjev, ki delujejo znotraj aktiva Združenja novinarjev in publicistov na RTV-ju. Vsak se lahko avtonomno izreka, različna mnenja so običajna, je sklenil vodja Društva novinarjev.