Sandra Bašić Hrvatin, medijska strokovnjakinja, opozarja, da zakon ne omogoča privatizacije medija, temveč omogoča, da v komercialnem okolju tudi RTV-hiša deluje učinkovito. Ti, ki jo vodijo, po novem zakonu tudi dejansko odgovarjajo za svoje odločitve, je navedla. Gre za zakon, ki omogoča, da se RTV razvija, je prepričana. Dodala je še, da bomo RTV lahko poklicali na odgovornost kot državljani, če nam ne bo nudil, kar pričakujemo.
Suzana Žilič Fišer, predavateljica medijskega komuniciranja, pa meni, da v taki ali drugačni ureditvi ne vidi bistvenih težav, predvsem pa je bistveno, da je statusna oblika jasna. A vsekakor ta sama po sebi ne omogoča ali onemogoča učinkovitega vodenja, je prepričana.
Vojko Stopar, ministrstvo za kulturo, je poudaril, da se RTV po novem ne preoblikuje v gospodarsko družbo, zanjo bo dalje veljala zakonodaja za zavode. Novost je le glede osebne odgovornosti vodilnih, tu pa se obračajo na zakone za gospodarske družbe, je pojasnil.

Medijski strokovnjak Peter Lah opozarja, da mora biti nekdo, ki nosi določeno odgovornost, ustrezno plačan, obenem pa je treba uvesti prav ustrezne mehanizme odgovornosti.
Boris Bergant, svetovalec v EBU-ju, je dejal, da nikjer v Evropi javna RTV ni organizirana kot pri nas. Drugačne razmere zahtevajo drugačno vodenje, je prepričan. Smo na križpotju razvoja RTV-ja, dobili smo digitalizacijo, a napredek mora biti tudi vsebinski, organizacijski, gospodarski, je poudaril. Zdajšnja struktura ne zadošča, še navaja.

Stane Granda, do pred kratkim predsednik nadzornega sveta RTV Slovenija, se spominja, da so v nadzornem svetu participacijo pri dobičku že zahtevali, a v tem je po njegovem mnenju nevarnost, saj je treba delovati na isti pogon, kot delujeta kultura in znanost.

Zaposleni nič več javni uslužbenci
Zaposleni po novem ne bodo več javni uslužbenci. Bašić Hrvatinova meni, da to tudi ne morejo biti, saj je higienično, da se iz zdajšnjega sistema izstopi. Novinarji niso javni uslužbenci, temveč morajo služiti javnosti, poudarja. Stopar je opozoril, da pogodbe in notranji sistem veljajo, dokler v socialnem dialogu ne bo drugačne rešitve. Bergant je prepričan, da tu nihče ni v službi, ker bi rad veliko zaslužil; a treba je zagotoviti pošteno nagrajevanje in primerljive pogoje za razvoj. To, da so novinarji javni uslužbenci, ne gre v kontekst duha javnega servisa, meni Žilič Fišerjeva. Granda pa je opozoril na to, da so zaposleni na RTV-ju slabo plačani, prav tako obstaja tu težava honorarnih sodelavcev. Temeljna težava poleg tega ni ideološka opredeljenost, temveč znanje, še meni.

Svetnikov po novem bistveno manj
Stopar je dejal, da bo z manjšim številom svetnikov prišla bolj do izraza osebna odgovornost. Bašić Hrvatinova je dodala, da je sama zagovarjala še manjši svet, saj je zdajšnji bistveno prevelik. Prav tako si želi večjega vpliva civilne družbe. V zakonu je po njenem mnenju dovolj varovalk, da bodo imeli državljani pregled nad tem, kdo bo kandidiral za posamezne funkcije. Granda se strinja, da je programski svet prevelik, zaradi česar tudi njegove seje niso poceni. A politika bo po njegovem mnenju po novem še bolj navzoča, saj ne vidi možnosti, da bi drugače misleči prišli do izraza. Tudi za osebno odgovornost po njegovem v zakonu ni podlage.

Tudi Bergant se strinja z ugotovitvijo, da je zdajšnji svet prevelik. A po njegovem mnenju je nujen javni konsenz glede tega, kakšno RTV-hišo potrebujemo, in konsenz gledalcev, ne pa politike. Zato meni, da je nova ureditev korak naprej. Lah meni drugače, po njegovem mnenju gre za korak nazaj oziroma za ponovno uveljavljanje sistema izpred leta 2005. Gre za ureditev, ki se ne obnese v praksi, je prepričan. Tudi če bodo ljudje imeli pregled nad tem, kdo bo imenovan, ne bodo imeli tudi vpliva na to, je dodal. Žilič Fišerjeva pa je opozorila na nizko zaupanje do institucij v državi. Obstajajo pa mehanizmi, da bo svet deloval v korist javnega interesa, je prepričana.

Oddaje za manjšine evropski standard ali gre zgolj za politični manever?
Kar zadeva oddaje za pripadnike drugih narodnih skupnosti, so te predvidene z zakonom, poleg tega pa gre za evropske standarde, je opozorila Bašić Hrvatinova. Lah pa je prepričan, da ni jasno opredeljeno, kdo so manjšine, ki bodo dobile oddaje, niti ni bilo predtem javne debate. Granda je poudaril, da manjšine niso le ljudje iz nekdanje Jugoslavije, temveč tudi, denimo, slovaški delavci pri nas, "podhranjena" pa je tudi madžarska manjšina. Žilič Fišerjeva pa meni, da novi zakon spodbuja multikulturnost in je skladen s široko evropsko zakonodajo, seveda pa bo treba multikulturnost znati ustrezno vključiti v program, kar je odvisno od urednikov. Bergant meni, da mora javna RTV odgovoriti na zahteve ljudi različnih porekel, kar pa je seveda stvar uredniške politike; ti ljudje morajo biti navzoči v splošnem programu, ne pa nujno v celi vrsti posebnih oddaj.