Vlada, ki je predlagala obravnavo predloga novele zakona o RTV Slovenija po nujnem postopku, želi tako preprečiti težko popravljive posledice za delovanje države. Stanje na RTV Slovenija je po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko "izjemno alarmantno". Ministrica Vrečko je v petek menila, da bi bil lahko predlog v primeru obravnave po nujnem postopku obravnavan in sprejet v DZ-ju že do poletja.

Za obravnavo po nujnem postopku so glasovali v koaliciji, medtem ko so bili v SDS-u proti. NSi se seje ni udeležil.

Vladni predlog, ki je po pojasnilu Aste Vrečko nadgradnja že vloženega koalicijskega predloga novele, bi vodenje, upravljanje in nadzor namesto sedanjima programskemu in nadzornemu svetu prepustil enotnemu svetu RTV Slovenija, ki bi štel 17 članov. Zdajšnji programski svet ima 29 članov.

Zaposleni bi iz svojih vrst izbrali pet članov, preostalih 12 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, DZ, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic.

Predlog kot posvetovalno telo sveta RTV Slovenija predvideva uvedbo finančnega odbora, ki ga bo sestavljalo pet članov, strokovno usposobljenih in z delovnimi izkušnjami na finančnem področju. Člane bi imenoval svet RTV Slovenija na predlog ministrstev za finance in za kulturo, sveta delavcev RTV Slovenija, Združenja nadzornikov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. En član uprave bi bil delavski direktor. Obstoječim mestom direktorjev radia in televizije pa bi dodali mesto direktorja digitalnih vsebin.

Uzakonjanje alternativnih investicijskih skladov

Po nujnem postopku bodo obravnavali tudi vladni predlog zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov.

Predlog zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov pa predvideva tri oblike in dva tipa skladov. Država želi z dolgo pričakovanim zakonom okrepiti kapitalski trg. Zakon je tudi eden od mejnikov za izplačilo prvega obroka iz mehanizma za okrevanje po koronski krizi.

Tri oblike alternativnih investicijskih skladov so alternativni vzajemni sklad, specialna komanditna družba in investicijska družba. Dva tipa alternativnih skladov pa sta specialni investicijski sklad in nepremičninska investicijska družba. Predlog podrobneje določa značilnosti in pogoje za vzpostavitev in delovanje teh oblik in tipov skladov.

Vlada je predlagala obravnavo po nujnem postopku zato, da bi tako preprečili težko popravljive finančne posledice, je dejala generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl. Če Slovenija ne bo sprejela zakona v skladu s časovnico, torej v prvi polovici letošnjega leta, se lahko Evropska komisija namreč odloči, da izplačilo za prvi obrok zamakne ali ga ne izplača.
Za obravnavo po nujnem postopku so glasovali v koaliciji, medtem ko proti ni bil nobeden.