Slovenski vojaki v okviru sil Isaf v Afganistanu že zdaj sodelujejo v t. i. Operativni skupini za mentorstvo in povezave (OMLT), vendar skupaj z Italijani, in skrbijo za patruljiranje v okolici oporišča Arena v Heratu na zahodu Afganistana ter za njeno varovanje. Vse verjetnejša pa je napoved, da bo Slovenija prevzela tudi lastno tovrstno skupino.

Slovenska delegacija obrambnega, notranjega in zunanjega ministrstva pod vodstvom državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Uroša Kreka, ki se trenutno mudi v Afganistanu, se je danes dodobra seznanila z delovanjem tovrstnih skupin za urjenje, in kot vse kaže, bo Slovenska vojska prihodnjo jesen prevzela urjenje lastnega bataljona afganistanske vojske, ki bi štel nekje od 500 do 600 mož.

V italijanskem OMLT-ju sodeluje deset slovenskih častnikov in podčastnikov, za prevzem lastne skupine za mentorstvo - če bi šlo za pehotni bataljon - pa bi bilo potrebnih še enkrat toliko. Skupaj s silami za zavarovanje in podporo bi potrebovali okoli 80 do 90 vojakov, kar pomeni, da bi številčno slovenska misija ostala nekje na sedanji ravni in se ne bi bistveno povečevala. Do prejšnjega tedna je bilo namreč v Afganistanu 84 slovenskih vojakov, trenutno pa jih je 69 in dva psa.

Prevzem lastnega OMLT-ja bi Sloveniji povišal njen položaj med 48 državami, ki so navzoče v Afganistanu, pa tudi po drugi strani pa bi tudi prispevala pri uresničevanju poglavitnega cilja mednarodne skupnosti v Afganistanu, in sicer da Afganistanci čim prej prevzamejo odgovornost za lastno varnost.

Do konca leta 2014 izurjenih 240.000 vojakov
Po načrtih vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Afganistanu, generala Stanleya McChrystala, naj bi do konca 2010 izurili okoli 134.000 afganistanskih vojakov, do konca 2014 pa okoli 240.000. Za to bi bilo potrebnih najmanj 168 skupin OMLT, vendar jih je trenutno dejavnih le 68, pa čeprav se je tovrstno urjenje začelo že leta 2006. Potrebe na tej ravni so torej velike.

Urjenje poteka v treh stopnjah, od urjenja posameznega vojaka, do urjenja in delovanja oddelka in voda ter usposabljanja na ravni čete oz. bataljona. "Na papirju" naj bi to pomenilo okoli devet mesecev urjenja, vendar, kot opozarjajo slovenski vojaki, je za ta proces v Afganistanu potrebno bistveno več časa, najmanj leto dni.

Bojno udejstvovanje še ni mogoče
Slovenska vojska je na prevzem lastnega OMLT-ja pripravljena. Toda tu je velik problem predvsem politične narave - nacionalne omejitve Slovenski vojski v Afganistanu namreč prepovedujejo delovanje v bojnih operacijah, razen v samoobrambi. To pa pomeni, da usposabljanje afganistanske vojske v 3. fazi, se pravi njihovo bojno udejstvovanje na terenu, ni mogoče. Prav tako je težava ozemeljska omejenost, saj vojaki lahko delujejo le v pokrajini Herat.

Ob vodenju lastnega OMLT-ja bi slovenski vojaki - tako mentorji kot skupina za njihovo varovanje - šli skupaj z enoto afganistanske vojske na teren, tudi v bojne operacije. To sicer ne pomeni, da bi šli slovenski vojaki s to enoto v boj, "še posebej ne v prve bojne vrste", bi se pa zagotovo spremenila stopnja tveganja, pojasnjuje državni sekretar Krek.

Parlamentarna odločitev v kratkem
Odločitev s tem v zvezi naj bi v slovenski politiki sprejeli že v naslednjih dneh oziroma tednih. Že v sredini decembra je tako pričakovati obravnavo te tematike na odborih državnega zbora za obrambo in zunanjo politiko. In če se bodo politiki tako odločili, bodo v Slovenski vojski stekle priprave na to misijo. Te naj bi glede na priporočila trajale med šest do devet mesecev. To pa pomeni, da bi nekje jeseni 2010, najverjetneje novembra, Slovenija že lahko prevzela lastni OMLT.