Kako bi ga lahko popravili do ponedeljka, ni jasno. Ta zakon je sicer koalicija že aprila v državnem zboru enotno podprla.

V ponedeljek bodo začela veljati nova pravila pri evidencah delovnega časa. Po novem bo moral delodajalec evidentirati točen prihod in odhod delavca z dela, voditi bo treba evidenco nadur, pa tudi nedeljske in praznične ure.

Novela prinaša pet ključnih sklopov sprememb. Prvi se nanaša na delavce, za katere mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršni koli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu – pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. Samozaposlenim evidence o izrabi delovnega časa zase tudi v prihodnje ne bo treba voditi.

Sorodna novica Delodajalci v vseh panogah bodo morali od ponedeljka evidentirati delovni čas zaposlenih

Drugi sklop novosti dopolnjuje podatke, ki jih je treba vpisovati v evidenco. Po novem bo treba vpisovati še čas prihoda in odhoda delavca z dela, izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer bo treba navesti le, ali je bil odmor izrabljen in v kolikšnem obsegu, ne pa denimo tudi, kdaj se je začel in končal. Prav tako bo treba zapisati opravljene ure v drugih posebnih delovnih razmerah ter v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času, da bo razvidno, ali gre denimo za izmensko ali nočno delo. V evidenci bo moral biti vpisan tudi tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, da bodo jasno razvidne plus ali minus ure.

Tretji sklop novosti cilja na verodostojnost evidenc. Delodajalec bo tako moral delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne, lahko elektronsko. Poleg tega bo imel delavec možnost od delodajalca zahtevati seznanitev s podatki iz evidence enkrat tedensko. Določena je tudi obveznost delodajalca, da evidence trajno hrani na sedežu oz. kraju opravljanja dela, denimo na gradbišču. Na ta način se ob obisku inšpektorjev ne bo mogel več izgovarjati, da podatkov nima pri sebi, in jih nato dostavljati v prirejeni obliki, kar se je dogajalo doslej.

Četrti sklop sprememb uvaja elektronsko vodenje evidenc, a le za delodajalce, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršenja določb, povezanih z delovnim časom in evidencami, in sicer za dve leti. Poleg tega bodo lahko elektronsko vodenje evidenc enkrat letno predlagali predstavniki delavcev. Delodajalci se bodo morali do tega predloga opredeliti v 30 dneh, morebitno zavrnitev pa pisno utemeljiti in o njej obvestiti inšpektorat. Tovrstni predlogi naj bi bili lahko tudi indici določenih nepravilnosti v podjetju.

Peti sklop se medtem naša na prenovljene prekrškovne določbe. Določene so namreč višje globe, pa tudi pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu. Za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc so določene med 1500 in 20.000 evri, za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence pa od 3000 do 20.000 evrov. Inšpektor, ki doslej ni prejel evidenc delovnega časa, je lahko delodajalcu izrekel le sankcijo zaradi oviranja postopka, po novem pa ga bo lahko tako kaznoval z globo od 1500 do 20.000 evrov.

Delodajalci so nezadovoljni

Delodajalci opozarjajo, da zakon prinaša več birokracije in morebitnih kršitev. "Obstajajo dejavnosti, kjer je težko evidentirati delovni čas. Gre za ljudi, ki so na terenu, v gostinstvu, na splošno tam, kjer je delovno mesto bolj aktivno, fleksibilno," je pred dnevi za TV Slovenija dejal Marjan Trobiš, predsednik združenja delodajalcev.