Ministrstvo za visoko šolstvo in univerze vsako jesen začnejo usklajevanja za razpis za vpis na študijske programe, ki določa število vpisnih mest na različnih študijskih področjih. Pogajanja potekajo do začetka naslednjega leta, nato pa vlada potrdi usklajeni razpis, ki ga objavijo, ustaljeno prakso usklajevanj opisujejo v Visokošolskem sindikatu Slovenije. Kot opozarjajo v javnem pismu, naslovljenem na ministrstvo in rektorje univerz, je bil takšen postopek prvič "povožen" januarja 2021 pod prejšnjo vlado in nato tudi februarja letos pod trenutno vlado, a so bila v obeh primerih univerzam ponujena dodatna sredstva.

Sorodna novica Zaradi ukinitve financiranja povečanega vpisa bo na fakulteti za računalništvo 50 vpisnih mest manj

Ob zadnjem posegu v že usklajeni razpis, ki se je po opozorilih sindikata zgodil na četrtkovi vladni seji, ko je ministrska ekipa potrdila Usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025, pa dodatni namenski denar ni predviden. "Tokrat, kot kaže, želi univerze prisiliti v notranje prerazporeditve," opozarjajo.

"S tem dokumentom je univerzam odredila, na točno katerih študijskih področjih naj povečajo vpis, naložila pa jim je tudi krčenje vpisa na nekaterih drugih študijskih programih, njihovo prestrukturiranje," pojasnjujejo v sindikatu. "Takšna oblastna gesta krši načelo dvostranskih pogajanj med partnerji in jih onemogoča na samem začetku," so poudarili. Ob tem opozarjajo, da je ministrstvo v objavi na Facebooku omenjalo tudi ukinitev študijskih programov, a je bila takšna dikcija nato popravljena.

Ob tem v javnem pismu Visokošolski sindikat opozarja tudi, da naj sprejete usmeritve glede vpisa po njihovih informacijah ne bi veljale le za prihodnje študijsko leto, temveč tudi za naslednje štiriletno obdobje financiranja študijske dejavnosti (2025–2029).

Opozorila o pomanjkanju strokovnih analiz in argumentov

Visokošolski sindikat opozarja tudi na pomanjkanje argumentov za sprejete odločitve. "Javnosti ni znano, na podlagi katerih analiz je ministrstvo pripravilo seznam deficitarnih študijskih področij. Vsebinsko je neprepričljiv, saj na njem manjkajo nekatera področja (npr. radiološko inženirstvo), so pa na njem tudi taka, na katerih je izobraženega kadra dovolj, a beži iz poklica zaradi slabih začetnih plač in slabih delovnih pogojev; tega problema pač ni mogoče rešiti z vpisno politiko," poudarjajo v javnem pismu.

Vladno ukazovanje univerzam, katera študijska področja je treba ukiniti, je po ocenah Visokošolskega sindikata "škandal, ki kaže, da minister ne razume, kaj je univerza, čeprav prihaja z nje". "Stvar pa je še bolj zapletena, če držijo naše informacije, da so bili rektorji v resnici vključeni v pogovore o tem dokumentu, pa čeprav mimo organov in članic univerz. Upamo, da načrti za kanibalistično prerazporejanje vpisnih mest in denarja med članicami niso nastali kar na samih univerzah, ki bi se nato skušale skriti za oblastnim aktom neoliberalne vlade. Če ni bilo tako, verjamemo, da bodo rektorji pojasnili svojo vlogo in se kritično opredelili do vladnega dokumenta," so še dodali v javnem pismu.

Sindikat zato zahteva odgovore glede tega, kakšen status ima sprejeti dokument glede na uveljavljen vsakoletni postopek usklajevanja razpisa, ali je predvideno tudi ukinjanje študijskih programov, na podlagi katerih analiz je bil pripravljen seznam študijskih področij, ki naj bi se prestrukturirala, in kakšno vlogo so imeli pri tem rektorji univerz.