V uredništvu MMC-ja smo izvedeli za letošnji primer, ko je policist zaradi suma na vožnjo pod vplivom prepovedanih drog pri vozniku osebnega vozila uporabil hitri test. Testni listič se je obarval in pokazal prisotnost kokaina/cracka, voznik pa je nato sam zahteval še strokovni pregled, saj se z rezultatom ni strinjal.

Odvzem krvi je nato res pokazal negativen rezultat, a rezultat je lahko izvedel šele pri sodniku za prekrške po mesecu dni, ves ta čas pa je bil zaradi lažno pozitivnega hitrega testa brez vozniškega dovoljenja, ki mu je bilo zaradi teh rezultatov odvzeto.

Sestavni del prepoznavanja simptomov
Za pojasnila smo se obrnili na policijo, kjer so razložili, da sme v skladu s 107. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) policist zaradi ugotovitve, da je voznik morda pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu.

"Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov," so pojasnili.

Vozniku se odredi strokovni pregled, če policist s preizkusom ali v postopku za prepoznavo simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ali če voznik odkloni sodelovanje, oziroma se tega ne da opraviti zaradi drugega razloga.

"Zadostuje že z objektivnimi tehničnimi sredstvi ugotovljena prisotnost snovi"
"Policisti so v omenjenem primeru postopali v skladu z zakonodajo in sodno prakso," so nam odgovorili na Policiji in se ob tem sklicevali na lanskoletno sodbo višjega sodišča v Celju.

"V skladu s sodbo višjega sodišča je stopnja verjetnosti, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila, pri čemer mora sum temeljiti na konkretnih dejstvih in dokazih. Za ugotovitev obstoja utemeljenega suma storitve prekrška vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje že z objektivnimi tehničnimi sredstvi ugotovljena prisotnost prepovedanih snovi v obdolženčevem organizmu," so pojasnili.

"Zato je tudi po mnenju sodišča pravilno, da policija postopa tako, kot je v izpostavljenem primeru - da vozniku začasno odvzame vozniško dovoljenje in mu prepove nadaljnjo vožnjo do odločitve sodnika," so se navezali na omenjeni primer.

Hitri testi so (zgolj) indikatorji
Policisti uporabljajo hitre teste na prisotnost prepovedanih drog DrugWipe 6S od julija 2014. Zanimalo nas je, koliko teh testerjev je slovenska policija kupila in po kakšni ceni, koliko jih je do zdaj že uporabila in kakšni so podatki o njihovi (ne)zanesljivosti?

Gre namreč za naprave znamke Securetec, proizvajalec pa tudi sam navaja, da lahko pride do navzkrižnih reakcij določenih snovi. V zgoraj omenjenem primeru se rezultat tega hitrega testa ni ujemal z rezultati strokovnega laboratorijskega pregleda. So zabeležili še kakšne podobne primere?

Na policiji odgovarjajo, da so od leta 2014 kupili 6.500 hitrih testov, hkrati pa jih je leta 2015 Javna agencija RS za varnost prometa donirala dodatnih tisoč. Do zdaj je bilo porabljenih približno 4.500 hitrih testov. Cena hitrih testov, ki jih je kupila policija, se je gibala od 21,90 evra v letu 2014 do 20,93 evra v letu 2016.

"Hitri testi so indikatorji, zato absolutne zanesljivosti, kot je pričakovana od naprav, ki imajo status merila, ne moremo pričakovati. Hitri testi Securatec so bili na podlagi več mednarodnih raziskav izpostavljeni kot najbolj natančni," opozarjajo in dodajajo, da je zanesljivost hitrih testov razvidna tudi iz policijske statistike za leto 2016. "Pri primerjavi rezultatov lahko upoštevamo le podatke iz klasičnih policijskih kontrol, iz katerih je razvidno, da je število negativnih strokovnih pregledov minimalno," so zatrdili.

Mastni denarci za krvne teste
Lani so policisti v nadzorih prometa odredili 469 strokovnih pregledov, v katerih se je ugotavljal vpliv prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi na voznika. V 291 primerih so vozniki strokovni pregled odklonili, v 136 primerih so bili rezultati strokovnih pregledov pozitivni, v 30 primerih na podlagi odvzetih vzorcev ni bilo mogoče pridobiti rezultata, 12 strokovnih pregledov pa je bilo negativnih.

"V praksi lahko pride do situacije, ko hitri test prikaže prisotnost posamezne droge v slini, pozneje pa se zaradi določene časovne oddaljenosti odvzema krvi lahko zgodi, da bo rezultat krvi negativen," priznavajo in dodajajo, da v primerih, ko je rezultat krvi negativen, vozniku ne očitajo prekrška.

Koliko pa stane posamezni krvni test? Na podlagi cenika Inštituta za sodno medicino odvzem krvi iz vene stane 3,90 evra, odvzem urina 1,70 evra, zdravniški pregled 23,89 evra, preiskava na prisotnost alkohola 90,06 evra, preiskava na prisotnost prepovedanih drog 329,24 evra, psihoaktivnih zdravil 298,78 evra in drugih psihoaktivnih snovi 298,78 evra.

Alkoskopi so zanesljivi
Kaj pa zanesljivost indikatorjev alkohola v izdihanem zraku, ki jih uporablja policija? Ali so pri njih zabeležili neujemanja z odrejenimi strokovnimi pregledi?

"Alkoskopi, ki imajo status indikatorjev prisotnosti alkoholnih substanc v izdihanem zraku preizkušanih oseb, so zanesljivi," so zatrdili in dodali, da tehnično brezhibnost alkoskopov redno preverjajo skladno z mednarodnim strokovnim priporočilom, postopki kontrol se izvajajo z etanolnimi raztopinami, za katere ima policija veljavne akreditirane certifikate. "Pri kontrolnih postopkih ne ugotavljamo odstopanj, ki bi imela vpliv na izvedbo prekrškovnega postopka," zagotavljajo.

V vseh primerih, ko se preizkušanec z rezultatom alkoskopa ne strinja in hkrati ne želi podpisati zapisnika o preizkusu, policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku ali strokovni pregled. "Pravica preizkušanca je torej v tem, da se z rezultatom ne strinja in/ali ne podpiše zapisnika – v teh primerih mora policist postopati v skladu z zakonom in odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled," pravijo na policiji.

Ker udeležencu prometne nesreče policist lahko neposredno odredi strokovni pregled - ne da bi predhodno opravil preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku -, so po besedah policije relevantni podatki o zanesljivosti indikatorjev alkohola le podatki, ki izvirajo iz klasičnih policijskih nadzorov, kjer policisti vedno najprej uporabijo indikator, če se preizkušanec ne strinja ali ne podpiše zapisnika, pa odredijo strokovni pregled ali preizkus z etilometrom.

Negativna odstopanja zaradi časovne oddaljenosti
V skladu z ZPrCP-jem policist enakovredno izbira med možnostjo, da odredi strokovni pregled ali preizkus z etilometrom. Policisti odločitve sprejemajo v vsakem primeru posebej, pri tem pa je zagotovo pomemben tudi podatek, kje se izvaja policijski postopek in kje je najbližji etilometer.

Lani so policisti v nadzorih prometa odredili 26 preizkusov z etilometrom in 203 strokovne preglede, v katerih se je ugotavljala prisotnost alkohola v krvi. V 92 primerih so vozniki strokovni pregled odklonili, v 107 primerih so bili rezultati strokovnih pregledov pozitivni, v treh primerih na podlagi odvzetih vzorcev ni bilo mogoče pridobiti rezultata, en strokovni pregled pa je bil negativen.

Iz teh podatkov je razvidno, da je v teh primerih število negativnih strokovnih pregledov ali negativnih rezultatov na etilometrih relativno nizko, pravijo na policiji. "Do negativnih primerov pri strokovnih pregledih lahko pride tudi zaradi časovne oddaljenosti med preizkusom z alkoskopom in odvzemom krvi - lahko se zgodi, da bo preizkus z alkoskopom pokazal rezultat, ki je ravno nad dovoljeno mejo, ko pa se v nadaljnjem postopku čez približno pol ure odvzame kri, je rezultat lahko že negativen," pojasnjujejo.