Zgodba s tožbami zaradi nadur v policiji sega v leto 2013. Na podlagi prve odločitve, ki se nanaša na obdobje do 3. maja 2013, so po podatkih sindikata 700 zadev že rešili v poravnavah, nekaj pa jih je še odprtih in potekajo pogajanja s pravobranilstvom.

Po takratnem stališču sodišča je delodajalec lahko enostransko določil kompenzacijo presežka ur v naslednjem referenčnem obdobju. Zaposlenemu je bil za ure, ki so bile nato kompenzirane v obliki prostih ur, priznan dodatek v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače. Za ure, ki niso bile kompenzirane, pa je bilo predvideno plačilo v vrednosti 130 odstotkov urne postavke osnovne plače.

Za kompenzacijo potrebno soglasje
Po zadnji odločitvi, ki jo je zdaj potrdilo tudi vrhovno sodišče, pa delodajalec ne more enostransko določiti kompenzacije ur, ampak za to potrebuje soglasje delavca, sicer pa mora izplačati odrejeno nadurno delo, poudarjajo v sindikatu. Sodišče je namreč določilo, da se vsak presežek ur v referenčnem obdobju šteje za naduro, če zaposleni v desetih dneh po preteku referenčnega obdobja ni podal soglasja za prenos presežka ur.

Za manko ur odgovoren delodajalec
V sindikatu ob tem opozarjajo, da sodba prinaša še eno pomembno odločitev, in sicer, da gre morebiten manko ur v referenčnem obdobju v breme delodajalca, ki odreja delo in ni ravnal v skladu z zakonom in določbami kolektivne pogodbe. Delavcu pa tudi, če je dela manj, pripada polna plača.

Vrhovno sodišče je, kot so sporočili s Policijskega sindikata Slovenije, zavrnilo predlog države oz. ministrstva za notranje zadeve (policije) za revizijo in tako potrdilo drugostopenjsko sodbo.

Kaj pravi stavkovni sporazum iz leta 2013
Vrhovno sodišče je po navedbah sindikata nesporno ugotovilo, da je delodajalec kršil določbe kolektivne pogodbe za policiste in stavkovnega sporazuma iz leta 2013. V sindikatu so ob tem pojasnili, da je presežke ur (nadure) mogoče kompenzirati šele od uveljavitve omenjenega stavkovnega sporazuma, vendar le v primeru pridobljenega soglasja policista. To imajo zdaj eksplicitno zapisano tudi v svoji kolektivni pogodbi.

Ob tem so še pojasnili, da sta najspornejši leti 2013 in deloma 2014, ko so "imeli stavkovni sporazum, ki je imel v tem delu naravo kolektivne pogodbe, a je delodajalec ni priznaval". Pozneje so bolj ali manj začel izvajati kolektivno pogodbo v celoti. Bi pa zadnja odločitev lahko učinkovala tudi za druge zaposlene, denimo v zdravstvu, kjer opravijo precej nadur, ocenjujejo v PSS-ju, kjer tudi opozarjajo, da po mnenju sodišča veljajo ne le po kolektivni pogodbi, ampak tudi po zakonu o delovnih razmerjih enaka pravila.

V sindikatu so še pojasnili, da odločitev velja za zadnjih pet let, predtem so namreč zadeve zastarale.

MNZ: Ves čas smo sledili veljavni sodni praksi
Z ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da so glede plačila opravljenega dela ves čas sledili veljavni sodni praksi, kar bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Sodbo vrhovnega sodišča v omenjenem kolektivnem sporu pa bodo v celoti spoštovali in ravnali skladno z novim stališčem vrhovnega sodišča.

Kot so pojasnili, bodo to upoštevali pri vseh; tako pri vseh tožnikih, ki sklepajo zunajsodne poravnave v individualnih delovnopravnih sporih za obdobje od 4. maja 2013, pri vseh uslužbencih policije, ki so vložili zahteve za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, pa tudi pri tistih, ki niso vložili ne tožbenih zahtevkov ne zahteve za odpravo kršitev iz delovnega razmerja.

Na ministrstvu so še pojasnili, da ocene, koliko dodatnih sredstev bo potrebnih za izplačilo presežkov ur konec posameznih referenčnih obdobij posameznim uslužbencem policije, v tem trenutku še ni mogoče podati. Preveriti je namreč treba dokumentacijo za vsako uro, ki jo je posamezni uslužbenec policije opravil v tem obdobju, prav tako pa tudi višino že izplačanih osnovnih urnih postavk in višino že izplačanih dodatkov, ter ugotoviti, do česa je javni uslužbenec še upravičen in v kolikšni višini.