49 odstotkov vprašanih v Delovi anketi je dejalo, da se bo volitev zagotovo udeležilo, petina vprašanih pa je odgovorila, da se bo volitev verjetno udeležila.

Delo pri tem opozarja, da so njihove dosedanje ankete praviloma napovedovale višjo udeležbo na volitvah ali referendumih od dejanske.

Katero stranko bodo volili na prihajajočih parlamentarnih volitvah, je že odločenih 36 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 54 odstotkov še ne ve, koga bodo volili.

Napovedi strank o volilnih zavezništvih 36 odstotkov vprašanih ne podpira, 47 odstotkov vprašanih različne oblike zavezništev podpira, 17 odstotkov pa jih je na vprašanje, kako ocenjujejo napovedi zavezništev, odgovorilo z "Ne vem".

Nezanimive alternativne oblike glasovanja
Večina anketirancev je tudi pojasnila, da ne namerava uporabiti katere od alternativnih oblik glasovanja. 80 odstotkov vprašanih v anketi je izjavilo, da ne bodo izkoristili možnosti alternativne predčasne oddaje glasov, torej glasovanja po pošti ali predčasnega glasovanja.

Štirje odstotki vprašanih so dejali, da bodo šli na predčasno glasovanje, dva odstotka vprašanih pa bosta glasovala po pošti. Da se volitev sploh ne bodo udeležili, je ob tem vprašanju odgovorilo 10 odstotkov vprašanih.

Najprimernejši bi bil Miro Cerar
Na vprašanje, kdo od naštetih politikov bi bil najprimernejši kandidat za mandatarja, se je največ vprašanih opredelilo za Mira Cerarja (41 odstotkov).

Janeza Janšo je izbralo 11 odstotkov anketirancev, osem odstotkov Dejana Židana, pet odstotkov vprašanih se je odločilo za Karla Erjavca, prav toliko za Alenko Bratušek.

Sledi jim Ljudmila Novak s tremi odstotki, dva odstotka vprašanih sta kot najprimernejšega mandatarja navedla Franca Bogoviča oz. Zorana Jankovića, en odstotek vprašanih pa, da bi bil najprimernejši Bojan Starman.

Telefonsko anketiranje je od 10. do 12. junija na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov za uredništvo Dela opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.

Najbolje kaže stranki Mira Cerarja
Anketa Slovenski utrip, ki so jo izvedeli na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, je pokazala, da bi na predčasnih parlamentarnih volitvah, če bi bile to nedeljo, največ ljudi podprlo Stranko Mira Cerarja, in sicer bi zanjo glasovalo 24,3 odstotka vprašanih.

SDS bi podprlo 16,1 odstotka volivcev in SD 9,7 odstotka. Poleg njiju bi se v novo sestavo državnega zbora poleg omenjenih treh strank uvrstili le še NSi in DeSUS, ki bi prejeli po 3,7 odstotka glasov.

Možnost za prestop parlamentarnega praga pa imajo še Verjamem Igorja Šoltesa z 2,3 odstotka, SLS z 2,1 odstotka in Zavezništvo Alenke Bratušek z 1,9 odstotka. Več kot odstotek volivcev bi prepričala še PS in SNS.

Glede prihodnje vladne koalicije si 50,2 odstotka vprašanih po volitvah želi mešane koalicije, v kateri bi bili levica in desnica enakomerno zastopani. Slaba petina vprašanih si želi levosredinske koalicije, 12,4 odstotka pa desnosredinske koalicije.

Državnozborskih volitev pa bi se po telefonski anketi, ki so jo na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici opravili na vzorcu 905 anketirancev, udeležilo 53,4 odstotka ljudi, 14,6 odstotka se bo volitev verjetno udeležilo, 27,1 se jih najbrž ne bo, 4,9 odstotka pa se o tem še ni odločilo.

Levičarjev več kot desničarjev
Osrednja tema junijske raziskave so bile tudi politične orientacije volivcev. Kar 37,5 odstotka vprašanih ni vedela oziroma ni odgovorila na vprašanje, ali bi sebe uvrstila na politično levico ali desnico.

Med opredeljenimi se jih je nekaj manj ko tretjina uvrstila na levo sredino, medtem ko se jih je dobra četrtina opredelila za levico. Slabih 13 odstotkov se jih je opredelilo za desno sredino, dobrih 13 pa za desnico.

Več kot polovica (54,5 odstotka) ljudi je v anketi menilo, da je slovensko sodstvo v splošnem spolitizirano in politično opredeljeno, medtem ko jih 35,3 odstotka meni, da je sodstvo neodvisno in politično nevtralno.

Svoboda je največja vrednota
Anketiranci so med vrednotami najvišje ocenili svobodo (4,4), v povprečju pa so imeli najbolj pozitiven odnos še do odgovornosti, varnosti, resnice, človekovih pravic, enakosti, odprtosti v svet, naroda, reda, multikulturnosti in države, negativen odnos pa do kapitalizma in domobranstva.

Do slednjega ima povsem negativen odnos več kot tretjina vprašanih, medtem ko največ vprašanih svoj odnos do partizanstva ocenjujejo kot niti negativen niti pozitiven (31,3 odstotka).