vih.

V raziskavi, že tretji po vrsti, bi med 377 sodelujočimi, ki so dejali, da bi se referenduma o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotovo udeležili (kar je 53,8 odstotka celotnega vzorca), 54,2 odstotka odgovorilo, da bi glasovali 'proti', kar je skoraj štiri odstotke več kot v prejšnji raziskavi. 'Za' bi glasovalo 35,8 odstotka vprašanih.

Sodeč po raziskavi, torej obe strani v kampanji niso prepričale že prepričanih, temveč je na račun 14,5 odstotka neopredeljenih v prejšnji raziskavi (ki je potekala od 9. do 12. maja) in je tokrat padlo na 10 odstotkov; pridobil predvsem tabor nasprotnikov.

Še slabše kaže zakonu o preprečevanju dela na črno, ki bi ga zavrnilo 64,1 odstotka, podprlo pa 14,1 odstotka vprašanih, ki bi se referenduma zagotovo udeležili. Neodločenih je še 14,1 odstotka.

Izjemno izenačeni, a za odtenek bolj v prid podpornikov so izidi o glasovanju na referendumu o zakonu o varovanju dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih. Za bi glasovalo 34,6 odstotka, proti pa 34,1 odstotka. Neodločenih je tudi skoraj tretjina pri 31,3 odstotka.

Največ podpornikov pokojninske reforme se najde med mladimi od 18 do 29 let in med starejšimi od 60 let - reformi torej najbolj nasprotuje populacija v srednjih letih, kjer je največ zaposlenih. Vse tri zakone bi bolj podprli moški kot ženske. Udeležba na trojnem referendumu 5. junija bi bila okoli 53,8-odstotna.

Največ glasov bi še vedno pobral Janša
Če bi bile volitve prihodnjo nedeljo, bi največ glasov prejela stranka SDS (18,4 odstotka), povsem enaka podpora kot prejšnji teden. Odstotek podpore je pridobil SD (14 odstotkov), dvignil pa se je tudi od pred kratkim ne več koalicijski DeSUS (7,4 odstotka).

LDS ohranja položaj pri 5,6 odstotka, velik padec pa je doživel Jelinčičev SNS, ki je s 7,3 odstotka in tretjega mesta med strankami prejšnji teden tokrat pristal pri 4,1 odstotka. Na zadnjih mestih sta po anketi NSi (3,1 odstotka) in Zares (1,6 odstotka).

Nedoločena "tretja" opcija med tistimi, ki ne bi izbrali med parlamentarnimi strankami, bi dobila skoraj 10 odstotkov glasov, kar bi se na lestvici uvrstilo na tretje mesto. Skoraj enako je število neopredeljenih, kar petina volivcev pa se volitev ne bi udeležila.

Ostro proti pomoči državam evrskega območja
Skoraj tri četrtine vprašanih nasprotuje posojilom in poroštvom za države članice evrskega območja, ki so se znašle v težavah. Samo petina se z njo strinja, in to večinoma utemeljuje s solidarnostjo ter z možnostjo, da bi tudi mi prejeli takšno pomoč. Nasprotniki pa menijo, da imamo že sami dovolj lastnih težav.