o anketi Dela 43 odstotkov vprašanih meni, da bi bil najprimernejši mesec za predčasne volitve september, po anketi Slovenski utrip pa jih tako meni 39 odstotkov.

Anketa Dela še kaže, da 28 odstotkov anketiranih meni, da naj bi bil najprimernejši čas konec junija. Da bi bil najprimernejši mesec za državnozborske volitve julij, po anketi Dela meni 14 odstotkov vprašanih, avgust pa bi bil kot mesec parlamentarnih volitev sprejemljiv le za dva odstotka vprašanih.

Bi bili pripravljeni čas dopusta prilagoditi datumu volitvam? 77 odstotkov vprašanih tega ne bi bilo pripravljenih storiti, 14 odstotkov pa bi jih svoj dopust prilagodilo. Osem odstotkov vprašanih ne bo šlo na dopust.

Zagotovo na volitve manj kot tretjina vprašanih
Če bodo volitve razpisane v drugi polovici julija, se jih bo zagotovo udeležilo 28 odstotkov vprašanih, verjetno pa 29 odstotkov. Zagotovo se volitev ne bo udeležilo 21 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov se jih verjetno ne bo udeležilo. 11 odstotkov jih še ne ve, ali bodo odšli na volitve.

Anketa Dela še razkriva, da bi bilo koalicijo strank na volitvah v DZ, ki bi jo sestavljale stranke Alenke Bratušek, Igorja Šoltesa in Mira Cerarja, pripravljenih podpreti 55 odstotkov vprašanih, 34 odstotkov pa ne.

Največ za Cerarja, nekateri tudi za Janšo
Za 31 odstotkov vprašanih bi bil najsprejemljivejši mandatar nove vlade Miro Cerar, za 14 odstotkov Alenka Bratušek, za devet odstotkov pa Janez Janša. 23 odstotkov jih na to vprašanje ne ve odgovora.

Slovenski utrip: 40 odstotkov na volitve že junija
Rezultati glede želja anketirancev o datumu volitev so v anketi Slovenski utrip malce drugačni. Ta anketa namreč kaže, da bi 40,5 odstotka vprašanih raje šlo na predčasne volitve pred poletjem, 39 odstotkov pa raje šele jeseni. 12,6 odstotka vprašanih na to vprašanje ni znalo odgovoriti.

Četrtina ne ve koga, četrtina pa ne bi nikogar
Četrtina vprašanih še ne ve, katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve. 23,5 odstotka vprašanih ne bi volilo nobene stranke. Med strankami bi največ glasov prejel SDS, in sicer 9,7 odstotka. 7,3 odstotka vprašanih bi volilo SD, 5,1 odstotka vprašanih DeSUS, 4,9 odstotka vprašanih pa PS. SLS bi volili trije odstotki vprašanih, Solidarnost 2,8 odstotka, NSi 1,8 odstotka, DL pa 1,7 odstotka vprašanih.

Kakšno drugo stranko bi volilo 7,6 odstotka vprašanih. Ti so med drugim navedli, da bi volili stranke Alenke Bratušek, Mira Cerarja, Igorja Šoltesa, Iniciativo za demokratični socializem, levosredinske stranke, kakšno novo stranko, mlade ali TRS.

43,9 odstotka vprašanih meni, da gre pri ustanavljanju novih strank Igorja Šoltesa in Mira Cerarja zgolj za staro politiko v novi preobleki, ki jo usmerjajo zakulisni centri moči. Da gre za avtentične pobude, ki so plod želje po drugačni politiki, jih je menilo 36,4 odstotka, 19,6 odstotka vprašanih pa je odgovorilo, da ne vedo.

Evropske volitve: Zagotovo bo volilo 43,7 odstotka vprašanih
Evropskih volitev se bo zagotovo udeležilo 43,7 odstotka vprašanih, kaže anketa, 30,3 odstotka vprašanih je odgovorilo, da se jih bodo morda udeležili. Da se volitev zagotovo ne bodo udeležili, pa je odgovorila četrtina vprašanih.

Največ vprašanih, 19 odstotkov, še ne ve, koga bi volili oziroma ne bi volili nobene stranke. Tako jih meni 18,5 odstotka. Sledijo tisti, ki bi volili SDS (11,7 odstotka) ter skupno listo NSi-ja in SLS-a (8,9 odstotka). 6,1 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi volili listo SD-ja, šest odstotkov se je opredelilo za Šoltesovo listo Verjamem, 5,5 odstotka vprašanih bi volilo listo SNS-a, 4,6 odstotka vprašanih pa listo PS-ja.

Listo Kacin - Konkretno bi volilo 4,3 odstotka vprašanih, listo Združene levice pa 3,3 odstotka vprašanih. Lista DeSUS-a bi prejela 2,5 odstotka glasov, lista Sanjska služba pa 2,3 odstotka. 2,1 odstotka vprašanih bi volilo listo Solidarnost, po manj kot dva odstotka pa bi prejele liste DL-ja, Zelenih Slovenije, Piratske stranke, lista Slovenski narod ter lista Zares.