Čeprav vlada pravi, da ima pripravljenih več scenarijev, podrobno načrtov ne razkriva, bo nekaj potez logičnih, sta za Radio Slovenija poročali Jolanda Lebar in Lidija Kosi. Spremeniti bo treba zakon o meji in zakon o določitvi območja občin, zakon, ki določa volilne enote.

Veliko dela čaka tudi lokalne skupnosti, ki bodo svoje akte morale prilagoditi novemu stanju na terenu. Vprašanje je, ali bo treba spreminjati tudi ustavo, ki v drugem razdelku govori tudi o državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Ali bo to treba spremeniti ali dopolniti? Natančnega odgovora še ni. Najverjetneje pa zaradi arbitražne odločitve ne bo treba spreminjati ustave.

Edino pri načinu izvršitve odločitve arbitražnega sodišča bosta imeli Slovenija in Hrvaška predvidoma nekaj manevrskega prostora za dogovor o prilagoditvi stanju na terenu, od česar bo odvisno, kako bodo živeli tisti, ki jih bo odločitev najbolj prizadela. Na primer glede kakšnega vodovoda, elektrike, dovoza do kakšne hiše ali česa podobnega.

Prebivalci ob slovensko-hrvaški meji v Pomurju pričakujejo, da bo arbitražno sodišče v Haagu potrdilo mejo na Muri oziroma stanje, kakršno je bilo 25. junija 1991. Čeprav ne pričakujejo posebnih incidentov, marsikoga vznemirja dejstvo, da bo zaradi meje, ki nekaterim gospodinjstvom deli hiše, dvorišča ali zemljišča, treba urediti več birokratskih formalnosti, skrbi pa jih tudi, da bodo zaradi političnih nesoglasij obeh držav spet prav oni prikrajšani za mirno vsakdanje življenje.

Čeprav naša politika vseskozi daje prednost meji na morju, pa mejna nesoglasja med državama prizadenejo zlasti prebivalce ob meji v notranjosti države.